Nazaj v prihodnost
Ni posebna skrivnost, da so bile temeljne tehnologije sodobnega (osebnega) računalništva, ki ga nič ne opredeljuje bolj kot grafični uporabniški vmesnik in omrežna povezava, vzpostavljene v 70. letih minulega stoletja, ko je Xerox, velikan pisarniških pripomočkov, v Silicijevi dolini vzpostavil laboratorij PARC, v katerem naj bi bistre glave ugotovile, kakšen bo svet brez papirja in s katerim izdelkom bo Xerox nadomestil izpad prodaje fotokopirnih strojev. Čeprav so v PARCu prihodnost uganili, razvili in sestavili v delujoče izdelke, Xerox v teh ni videl tržne priložnosti in bi vse skupaj skoraj zavrgel, če ne bi fantje iz Appla, očarani nad zmogljivostmi delovne postaje Alto, ponudili odkup tehnologij, ki so rodile računalnike Macintosh. Nekoliko manj znano pa je, da je navdih za Alto nastal že prej. Leta 1968 je Alan Kay razvil koncept Dynabook, ki naj bi ponudil "osebni računalnik za otroke vseh starosti". Kay se je pridružil ekipi v PARCu, ki je razvito delovno postajo Alto poimenovala kar "vmesni Dynabook", saj strojne zmogljivosti v tistem času še niso dopuščale ustrezne miniaturizacije.
Osnovna specifikacija Dynabooka, ki jo je Kay objavil leta 1972, zelo podrobno opisuje nekaj, čemur bi danes rekli lahki prenosnik ali "netbook". Kay je sicer že izvirni Macintosh, kasneje pa tudi prvi Microsoftov koncept tabličnega računalnika, poimenoval za prvi Dynabooku podoben računalnik, ki je "zadosti dober, da ga je vredno kritizirati". Lahki prenosniki, ki so pričakovano zaznamovali minulo leto, pa so skorajda preslikana Kayeva specifikacija. Računalniška industrija je potrebovala vsega 40 let, da je navsezadnje s krčenjem(!) zmogljivosti zabrenkala na prave strune in uporabnikom ponudila idealen drugi računalnik (prvi je lahko namizni sistem ali pa kar oblak). Kay ima zanje zasluge ne le zaradi koncepta Dynabook, temveč tudi zaradi svojega sodelovanja pri projektu OLPC, ki je znova uveljavil njegove prvine in lahke prenosnike pravzaprav povzročil.
Kljub temu pa so lahki prenosniki le vmesni korak do resnično revolucionarne mobilno/namizne naprave, ki dokaj počasi nastaja skozi konceptualne prototipe, poimenovane s kratico MID (Mobile Internet Device), kjer je še posebej dejaven Intel. Vsi pa nekako čakajo na Apple, da bo še enkrat predstavil prenosno napravo, po kateri nič več ne bo tako kot prej. V Applovi ponudbi namreč zija velika praznina med najmanjšim prenosnim računalnikom, kar iPhone/iPod Touch v resnici sta, in naslednjo stopnico v ponudbi, če gledamo po velikosti, tankim prenosnikom MacBook Air. Tudi postavljene cene izdelkov dajo slutiti, da Apple pušča vmesni prostor za še eno lahko prenosno napravo. Vendar so trenutne okoliščine Applu nenaklonjene, saj pogrešani člen prav gotovo ne bo poceni in bo kljub pričakovanim inovacijam težko pritegnil zadostno število kupcev.
Zato pa je za cenovno občutljive potrošnike vmes izjemno dobro poskrbel Google. Na eni strani ponuja brezplačno rabo zelo dobrih storitev v oblaku, kot so npr. Maps, Gmail ali Google Apps for Domains, na drugi strani pa se zelo hitro uveljavlja na Linuxu temelječi operacijski sistem in programski sklad za mobilne naprave Android. Kljub nekaterim zelo neprijetnim otroškim boleznim, kot je skoraj neverjeten hrošč v prvi materializirani različici, ki je naprodaj v mobilniku G1, je pred Androidom zelo svetla prihodnost. To, kar se nestrpno pričakuje, pa ni poplava novih mobilnih telefonov, temveč prve naprave, ki bodo izpeljanko Androida uporabile tudi za pravi računalnik, po možnosti v velikostnem rangu majhnega prenosnika ali MID in z inovacijo pri uporabniškem vmesniku. Google ima tehnologijo in celo delujoče izdelke, ki zelo dobro prepoznavajo govor (v angleščini) in to je lahko ključni preboj za nove, lahke prenosne naprave.
Na drugi strani je Apple že razburkal duhove z nedavno patentno prijavo, v kateri napoveduje rok za napravo velikosti iPhona, ki je vgrajen kar v ohišje zaslona. Nekako tako, kot da bi v aktualnih iMacih optični pogon nadomestila reža, v katero vstavimo kar iPhone. Apple ima programski sklad že pripravljen, iPhone in iMac poganja OS X, s svežimi idejami pri (za dotik občutljivem) uporabniškem vmesniku in enostavnim priklopom na namizju (dok v zaslonu) pa lahko spet predstavi napravo, ki bo povsem na novo premešala karte v industriji, kot so pred njo že storili Macintosh, iPod in nedavno iPhone.
In spet nazaj do Googla, ki prav tako razburja domišljijo številnih poklicnih in ljubiteljskih spremljevalcev računalništva in spravlja v paniko tradicionalne medije in oglaševalsko industrijo. Nedavno je svet razburila novica analitične hiše Net Applications, ki spremlja rabo spleta z analizo več kot 40.000 spletišč po svetu. Prvič, odkar opravljajo meritve, so novembra 2008 zaznali, da je delež Oken pri odjemalcih zdrknil pod 90 %. Predvsem na račun Appla in Mac OS X so v minulem letu izgubili slabe 3 odstotne točke. A mnogo več pozornosti je pritegnila neka druga podrobnost iz analize odjemalcev. Veliko število spletnih zahtev, ki so prihajale z Googlovih naslovov IP, ni imelo identificiranega operacijskega sistema. To je seveda nemudoma sprožilo glasna ugibanja o tem, ali Google zares pripravlja javno različico lastnega operacijskega sistema. Spomnimo se samo spletnega brskalnika, ki je bil težko pričakovan kar nekaj let, dokler nas ni letos presenetil Chrome, ki je v rekordnem času, še posebej za Google, izgubil celo preizkusno oznako beta in se zdaj pripravlja za velik pohod, že nameščen v nove računalnike številnih ponudnikov.
Googlu sploh ne bi bilo težko ponuditi lastnega operacijskega sistema, saj interno na številnih delovnih mestih uporablja sebi prikrojeno distribucijo Ubuntu, vendar bi s tem zgolj dodatno skalili že tako motno sliko številnih ponudnikov distribucij Linuxa, ki jo šele zadnja leta dovolj čvrsto konsolidira prav Ubuntu. Za še en, malo drugačen okus te distribucije, resnično ni nobene potrebe. Nekaj povsem drugega pa bi bil nekakšen Android na steroidih. Po možnosti na napravi, ki končno uresničuje vse prednosti koncepta Dynabook in nam bo ponudila udobje osebnega računalnika, ki je lahko vedno z nami, hkrati pa tudi vedno povezan v oblak.
Nestrpno pričakujemo prvo napravo, ki bo izpeljanko Androida uporabila tudi za pravi računalnik, po možnosti v velikostnem rangu majhnega prenosnika.