Ne pozabite na zaposlene

V času digitalne preobrazbe se podjetja posvečajo predvsem zagotavljanju vrhunskih (ali pa vsaj boljših od konkurence) uporabniških izkušenj, saj te pogosto odločajo o prodajnih uspehih. Kadrovski strokovnjaki pa opozarjajo, da je digitalizacija odlična priložnost za izboljšavo delovnih mest in z njimi povezanih procesov. Zadovoljni zaposleni pač od sebe dajo (naj)več.

Lani se je na kadrovskem področju začela dogajati t. i. konzumerizacija kadrovanja. Podjetja, ki dajo nekaj več na svoje zaposlene, so jim začela prilagajati mobilne in druge rešitve, pač po vzoru zagotavljanja kar najboljše uporabniške izkušnje, ki so jo s svojimi izdelki in (poprodajnimi) storitvami namenjala strankam. Letos je čas za naslednji korak na tej poti digitalne preobrazbe kadrovskih oddelkov: uresničevanje pomenljivih (uporabniških) izkušenj zaposlenih.

Delovna mesta prihodnosti bodo v naslednjih letih videti znatno drugače kot danes. To, kar sta za delo zaposlenih postorila oblak in mobilnost, je šele začetek, svoje bosta kmalu začela dodajati še umetna inteligenca in pospešena avtomatizacija vsega, kar je mogoče avtomatizirati. Temu, da praktično vsa podjetja postajajo tehnološka podjetja, ni mogoče ubežati. Zaposleni marsikje že zahtevajo rabo najnovejših digitalnih orodij in naprav.

Glede na raziskavo podjetja Forrester, 47 odstotkov direktorjev ameriških podjetij meni, da bo leta 2020 digitalno »odgovorno« za več kot polovico poslovnih rezultatov (beri: prodaje) podjetij. Digitalizacija je že korenito spremenila področje medijev, trgovine, transporta, loteva se izobraževanja … Naslednji so na vrsti kadrovski oddelki. Že danes smo priča številnim novim praksam novačenja kadrov, dela in izobraževanja v podjetjih in motiviranja zaposlenih.

Uvajanje potrošniškega pristopa skozi digitalno lečo za področje kadrovanja pomeni bistveno več kot le uvedbo novih rešitev za kadrovsko službo. Posvečanje zaposlenim prinaša povsem nov pristop h kadrovanju. Kadroviki potencialne kandidate za delovna mesta iščejo povsod po internetu, prek družabnih omrežij, poslovnih omrežij in forumov. Nekatera podjetja, predvsem tista, ki želijo biti inovativna, ubirajo zanimive pristope. Ameriški spletni trgovec Zulily je, denimo, potencialne nove sodelavce povabil z zapisom na svojih profilih v družabnih medijih, kjer je od kandidatov želel objavo na Instagramu (takšno, ki najbolj povzame bistvo kandidata) ter pojasnilo, kaj bodo prispevali podjetju. Večja podjetja in organizacije imajo nov poligon za iskanja talentov. Skupaj z zagonskimi podjetji organizirajo t. i. hackatone, tekmovanja, ki spodbujajo inovacije. No, na teh hackatonih ne manjka »kadrovskih jastrebov«, ki podrobno spremljajo prispevek posameznih članov ekip in nato tistim najboljšim seveda ponudijo službo v korporaciji, češ da bodo v velikem sistemu lažje uresničili svoje zamisli.

Uporabniška izkušnja zaposlenih je pomembna

Transformacija, ki bo prevetrila kadrovske oddelke v smislu bolj agilnega, digitalnega in k zaposlenim usmerjenega delovanja, bo najprej stavila na kakovostno uporabniško izkušnjo zaposlenih. V bistvu se bodo morali kadroviki postaviti v čevlje zaposlenih in pogledati njihova delovna mesta in delo skozi njihove oči (beri: zaslone). Da se stvari spreminjajo, dokazujejo tudi poklici, kot so vodja uporabniške izkušnje zaposlenih, pa tudi v slovenskem podjetju smo že našli menedžerko za srečo. Podjetja pač morajo postaviti strategijo, ki bo upoštevala uporabniško izkušnjo zaposlenih – torej samo fizično okolje, v katerem delajo, orodja in tehnologije, ki jim pomagajo pri produktivnem delu, ter možnosti za rast in napredovanje (izobraževanja).

Kadroviki, ki s svojim razmišljanjem niso ostali v 20. stoletju, se zavedajo, da obstoječi, predvsem pa potencialni novi sodelavci na podjetje in delovno mesto gledajo vedno bolj celovito. Študija, poimenovana »Dilema aktivnega iskalca zaposlitve«, ki jo je opravilo spletno mesto The Future Workplace and Beyond.com, razkriva številne zanimive ugotovitve. Uporabniška izkušnja zaposlenih je za podjetja in njihov uspeh pomembna ali celo zelo pomembna. Kako se je lotevajo v praksi? Najpogosteje organizirajo tečaje in izobraževanja (56 %), izboljšujejo delovna mesta (51 %) ter zaposlene bolje nagrajujejo (47 %). Bitka za talente je danes že postala neizprosna, sploh v državah, kot sta Indija in ZDA, ter v najbolj razvitih predelih Azije. Najboljši kadri bodo prišli v podjetje le takrat, ko se bodo lahko poistovetili z njegovo kulturo in vrednotami.

Agilnost kadrovanja

Kadrovske službe se morajo vse pogosteje zgledovati po oddelkih za razvoj programske opreme. V slednjih prevladuje t. i. agilni pristop, s katerim obvladujejo tako hitrost dela kot upravljanje nepredvidljivih dogodkov. Podoben pristop velja uporabiti tudi pri iskanju in razvoju kadrov. Kadroviki, posebej tisti, ki imajo opravka s področjem IT, vedo, da je idealne kandidate z vsemi kompetencami težko najdi (sploh v Sloveniji), zato dajejo večji poudarek temu, kakšne sposobnosti osvajanja novih znanj imajo kandidati. Npr. kako hitro so v preteklosti polnili svoj CV z novimi znanji, veščinami in certifikati.

Privlačna delovna mesta

Kadrovski strokovnjaki ugotavljajo, da je večina delovnih mest izdelana za ekstrovertirane ljudi, tiste, ki potrebujejo več stimulacije pri delu. Nasprotno pa so pogosto prav introvetrirani posamezniki tisti, ki so bolj talentirani. Kako torej narediti delovna mesta, ki bodo ustrezala vsem vrstam ljudi?

Pravzaprav so ključna vprašanja, ki bi si jih morala postavljati podjetja, le štiri, a odgovore nanje poznajo le redki. Če razmišljate o prenovi delovnega okolja podjetja, potem velja med zaposlenimi opraviti anketo z naslednjimi vprašanji:

• Kje opravite svoje najboljše delo?

• Kje zgolj delate?

• Kje se izogibate delu ali sestankom?

• Kje se znova napolnite z energijo?

Ameriška podjetja so začela uvajati t. i. odprta pisarniška okolja (v njih danes dela okoli 70 % zaposlenih), ki naj bi spodbujala odprto komunikacijo med zaposlenimi in hitrejši prenos znanja. A so ta prinesla s seboj tudi hrup in motnje zbranosti. Podjetje Steelcase je v 17 državah po vsem svetu opravilo razgovore z 12.480 zaposlenimi v najrazličnejših podjetjih. Raziskovalci so ugotovili, da so zaposleni, ki imajo možnost izbire kraja in načina dela ter prilagajanja le-teh naravi posameznih nalog – pa naj gre za delo posameznika ali ekipe, kar 88 % bolj zavzeti pri delu. Podjetja so zdaj pred novim izzivom, saj osnovno vprašanje ni več to, ali naj podjetje uvede enotno pisarniško poslopje ali pa ločene pisarne, temveč kako zaposlenim omogočiti izbiro obojega.

Vsakdo je pod drobnogledom

Ne le kandidati za nova delovna mesta, tudi stalno zaposleni in podjetja sama so venomer pod drobnogledom. Tako kot podjetja ocenjujejo potencialne nove sodelavce in preteklo delo obstoječih sodelavcev, tako tudi zaposleni lahko ocenjujejo podjetje in njegove aktivnosti, ki bodisi prispevajo ali pa ne k boljši uporabniški izkušnji zaposlenih. Tako kot uporabniki ocenjujemo storitve, hrano, hotele, restavracije, filme … lahko ocenjujemo tudi delodajalce.

Ne le kandidati za nova delovna mesta, tudi stalno zaposleni in podjetja sama so venomer pod drobnogledom.

Zadovoljni zaposleni so najboljša reklama za podjetje. Kadrovski oddelki podjetij zato prevzemajo vedno več marketinških orodij in pristopov, kot so hackatoni, analize počutja zaposlenih, skupinsko možgansko viharjenje ipd. Podjetja, ki veliko dajo na stalne izboljšave, vedo, da je zadnja najboljša uporabniška izkušnja zaposlenih le izhodišče za novo izkušnjo. Podjetja v panogi IT že uvajajo lastne aplikacije in orodja, prek katerih spremljajo delo zaposlenih in prisluhnejo njihovim predlogom za izboljšave. IBMovo orodje sliši na ime Social Pulse, v Ciscu pa imajo zaposleni na svojih mobilnih napravah nameščeno aplikacijo YouBelong@Cisco. Ta predvsem svežim zaposlenim pomaga spoznati novo delovno okolje in sodelavce ter delovne navade. Kadrovska služba v Ciscu je za zaposlene razvila aplikacijo Ask Alex: Your Personal Intelligent Compass, ki zna prepoznati govor, torej se zaposleni z njo pogovarjajo podobno kot z digitalnimi pomočniki, odgovarja pa jim predvsem na vprašanja glede dopustov, potnih stroškov, bolniških odsotnosti ipd.

Prihaja kadrovik robot?

Praksi podjetij IBM in Cisco odpirata nova vprašanja. Bodo podjetja v prihodnje sploh še potrebovala kadrovsko službo ali bo morebiti kadrovike nadomestil »klepetalni robot«? Prodoru umetne inteligence v poslovna okolja ne bo moč ubežati. Oddelki trženja že s pridom uporabljajo klepetalne robote za pripravo odgovorov strankam oziroma obiskovalcem spletnih strani/trgovin. Lani so nekatera zagonska podjetja že predstavila klepetalne robote v vlogi digitalnih sodelavcev – programske opreme, ki »ždi« na delovnem mestu zaposlenega in sodeluje pri njegovih aktivnostih, mu npr. pomaga s pripravo podatkov, popravlja napake v dopisih, predlaga različne scenarije ipd. Izkušenega kadrovika robot ne bo prav hitro nadomestil, verjetno pa prvi ne bo imel nič proti, če mu »odnese« vsa rutinska opravila glede javljanja dopustov, izobraževanj ipd. Poleg tega lahko umetna inteligenca in napredna analitika bržkone sestavita precej natančnejši profil kandidatov za delovno mesto, saj se pred njima ne skrije nobena spletna aktivnost …

Prve rešitve so že ugledale luč sveta. Amy Ingram je tako pristna virtualna asistentka, da so v podjetju x.ai, ki jo je razvilo, prejeli številna povabila na zmenke, saj uporabniki niso sprevideli, da imajo opravka s programsko kodo, ne s človekom. Za prvega kadrovskega robota bomo tako šteli rešitev Talla, ki preverja življenjepise kandidatov in kadroviku predlaga vprašanja za intervjuvanca, prav tako pa po družabnem omrežju LinkedIn išče podobno ustrezne kandidate za posamezno delovno mesto.

Zdi se, da se bodo pred digitalnimi kadroviki v poslovnih okoljih uveljavila orodja za avtomatizacijo pisarniških opravil. Spletna stran Howdy (howdy.ai) ima na voljo več zgledov, kako lahko sodobna programska oprema olajša delo posamezniku ali delovni skupini.