Ne veš, kaj potrebuješ? Kako boš uspel?

Danes skoraj v vsakem podjetju govorijo in razmišljajo o rešitvah s področja poslovnega obveščanja in napredne analitike. Poslovna okolja si želijo rešitev, ki jih vidijo v prospektih in na spletnih straneh ponudnikov – predvsem samopostrežne (in na prvi pogled vsemogočne) analitike za čim več poslovnih uporabnikov. Tehnološke konference ponudnikov so polne obljub, primerov iz prakse je bolj malo, pa še ti so večinoma res komaj kaj več kot osnovni. O napredni analitiki v praksi ni skoraj ne duha ne sluha, če ne gre ravno za globalne velikane, ki so poleg najdražjih programskih in strojnih rešitev »vpregli« še pregrešno drage podatkovne znanstvenike. Kako naj z njimi tekmuje povprečno slovensko podjetje? Ne more? Seveda lahko, le razmišljati mora znati.

Tu, dragi moji, pa je srž problema. Razmišljati je treba še veliko prej, preden podpišete naročilnico za to ali ono rešitev. Izbira in izvedba samopostrežne analitike v poslovno okolje in njena povezava z viri podatkov in poslovnimi procesi še zdaleč ni enostavna – pristop »namesti in pozabi« tu preprosto ne deluje. Podjetja, ki v (p)osvojitev sodobne analitike ne vložijo potrebnega časa in truda, da stvari naredijo prav, utegnejo biti razočarana. Porabila bodo zelo veliko denarja in časa za rešitev, ki komaj daje pozitivne rezultate (če sploh). V statistiki bo tak projekt označen kot neuspešen. Zato je še kako pomembno, da veste, kaj želite doseči, in spoznate pot in rešitve do cilja, drugače se utegne uspeh izmuzniti.

Hitenje v analitiko pogosto prinaša podcenjevanje njene širine in globine. Preprosto si morate vzeti čas za razvoj podrobnih zahtev, upoštevati analitično pismenost in znanje uporabnikov (ter načrtovati njegovo nadgradnjo), preučiti potrebe po analitiki, upoštevati strategijo, se res posvetiti podatkom, njihovi integraciji in obdelavi itd. V praksi se pogosto zatakne že pri temeljih – podatkih. Podjetja so kar naenkrat šokirana, koliko podatkov je na voljo, kako hitro nastajajo in kako težko jih je kakovostno upravljati. Vsi zaposleni potrebujejo podatke – tako vodstvo, poslovni uporabniki kot informatiki – a vsak izmed njih potrebuje »drugačne prave« podatke, če naj svoje delo opravlja kar najbolje. Delo s podatki je umetnost v malem. Podatke je treba urediti, prečistiti, šele nato pridejo na vrsto podatkovni modeli in algoritmi ter analitična orodja. Upoštevati je treba vrsto dejavnikov: lokacijo, stanje, točnost, izvor podatkov … Vizualizacija podatkov je samo zadnje opravilo – privlačen prikaz poslovnim uporabnikom bolj malo koristi, če izluščenim podatkom in ugotovitvam ne morejo zaupati in na njihovi podlagi kakovostno odločati.

Poslovna analitika je vsekakor priložnost za vsako podjetje, da posluje znatno bolje. A lotiti se je je treba nadvse premišljeno in skrbno. Na osemtisočak se ni še nihče povzpel s čutaro vode in v sandalih ...