Nebeško modro

Pa imajo nekateri le radi oblak. Naj bo tržna ali modna prevara, uporabniki si ga želijo, v času recesije še toliko bolj. In zdaj se je zganil tudi "Borg". Je vsak upor zaman?

Pa začnimo tokrat s šalo, ki te dni kroži po spletu. Zakaj je Microsoft predstavil Okna Azure? Končno jim je uspelo narediti tako velik operacijski sistem, da ne gre več na en sam samcat PC. V vsaki šali je sicer tudi zrno resnice, a hitenje v oblak spominja na zdaj že legendarni zasuk tankerja, ki ga je maja leta 1995 povzročil Gatesov dopis celotnemu podjetju z naslovom "Plimni val Interneta". In tako vam bodo danes isti ljudje, ki so se oblaku še včeraj posmehovali, zagotavljali, da je to edina prava prihodnost. In da je bila seveda to njihova ideja že od vsega začetka, kar je tema še ene šale, ki pa je tokrat ne bomo pogrevali.

Azure je še en klasičen Microsoftov manever: zakasnela reakcija na programsko (zadnje čase tudi strojno - glej Zune) pobudo, ki se hitro uveljavlja. Ko se zazna, da ima neka pobuda velik moment, najprej razširjaj strah, negotovost in dvom. Ker to le ne zaleže, končno naznani svoj "vaporware". Čez kakšno leto predstavi nekaj na pol dobrega, dovolj, da zajezi migracijo na že uveljavljene ponudnike. Potem zlivaj neomejeno denarnih sredstev in zlorabljaj monopol Oken, da se nekako prebiješ do tretje verzije, ki je že dovolj dobra in je vmes izčrpala konkurenco. Ko zavladaš, zategni ročno in še naprej pobiraj lagodne plodove monopola.

Na našo srečo je temu uveljavljenemu receptu dokončno potekel rok uporabe. Okna igrajo pri uporabnikih vse manjšo vlogo, saj se številne aplikacije selijo v splet. Konkurenca je vse močnejša in Microsoftu onemogoča preboj na nove trge, tako da je pri Oknih in Pisarni še bolj ranljiv. Temni oblaki vsesplošne gospodarske recesije pa nikakor niso v prid njihovemu uveljavljenemu poslovnemu modelu, ki je sicer izpiljen do popolnosti, a v današnjem času preživi le še zaradi strahu in lenobe velikih kupcev.

In zdaj se lahko zelo lepo navežem na svoje zadnje mnenje. Kot sem omenil, je resnična revolucija oblaka za uporabnike le v tem, da bodo njegove priljubljene storitve medsebojno tekmovale na odprtih standardih, kot že vrsto let lepo deluje npr. pri e-pošti. Oblak ob vseh svojih prednostih namreč prinaša tudi zelo resno grožnjo. To je grožnja dokončnega zaklepanja na novo podlago, ki pri sedanjem modelu računalništva kljub vsemu še zmeraj ni mogoča. Lep primer je npr. nadgradnja katerega od temeljnih kosov programske infrastrukture. Kljub vsemu imamo na namizju možnost, da vztrajamo pri starejši različici, če nam nova iz kakršnegakoli razloga ni všeč. Primer takega vztrajanja je tudi polom Viste, saj so uporabniki lahko vztrajali in na koncu koncev Microsoft celo prisilili, da je podaljšal življenjsko dobo "zastarelih" Oken XP, pa čeprav samo na lahkih prenosnikih. Tudi novi zapisi dokumentov, ki jih je prinesla Pisarna 2007, so doživeli mlačen sprejem in stara Pisarna je hitro dobila tudi programski popravek, ki omogoča delo z docx in xlsx ter podobnimi zapisi. V oblaku izbire preprosto ne bo. Če se bo ponudnik odločil, da spremeni delovanje katerega od ključnih elementov infrastrukture, bo tako tudi naredil. Še posebej je mogoče takšne smrtonosne prevale pričakovati v času vzpostavljanja povsem nove podlage, ki pospešeno tekmuje z že uveljavljenimi igralci, ki jih skuša prehiteti predvsem z drugačnostjo.

In kakšno je stanje pri trenutno uveljavljenih ponudnikih gostovanja v oblaku? Amazonova ponudba so v osnovi navidezni stroji, ki jih gosti na svoji razpredeni infrastrukturi. Nanje lahko namestimo, karkoli želimo, in ker je srce Amazonove virtualizacije odprtokodni Xen, lahko v primeru, da se pojavi boljši ponudnik ali če uspemo sami zagotoviti ugodnejše gostovanje, brez večjih težav zamenjamo ponudnika. Amazon sicer stavi na to, da bo zaradi svojega obsega vedno lahko ponudil boljšo storitev po nižji ceni. Drug primer je Googlov App Engine, ki je videti precej lastniško, saj gre za precej drugačno podlago, na kateri lahko zaenkrat razvijamo le aplikacije v delno okrnjeni različici pythona. A nič zato, združljiva podlaga v povsem odprti kodi se je pojavila že v nekaj tednih po predstavitvi App Engine, deluje pa kar v Amazonovem oblaku. Tudi tu Google pač stavi na svojo razvejeno in v praksi preizkušeno infrastrukturo. Osnovno storitev ponuja celo brezplačno, ob veliki priljubljenosti naše aplikacije pa nam zaračuna še vedno nizko ceno gostovanja - skratka pričakuje, da bo lahko zaradi svojega obsega vedno ponudil boljšo storitev po nižji ceni. Nekoliko drugačen je tretji že uveljavljeni igralec v oblaku, Salesforce.com s svojo podlago Force.com, ki jo tudi trži drugače - kot "platformo kot storitev" (PaaS). Ciljna skupina uporabnikov te podlage je nekoliko specifična, zato so si pač privoščili zelo lastniško razširitev, ki lahko nadgrajuje, dopolnjuje in povezuje obstoječe storitve, namenjene predvsem poslovni podpori večjih organizacij. A tudi Salesforce.com je prisiljen, da odpira vrata, zato ponudi integracijo z večino priljubljenih programerskih in namiznih okolij, kot so java, .net ali Pisarna. Le redki so ponudniki, ki imajo dovolj visoko vertikalo v svoji ponudbi, da bi se lahko obnašali, kot da zunanjega sveta zanje ni.

Kaj bo torej storil Microsoft z Okni Azure - ali - je Ray Ozzie kaj drugačen od Billa Gatesa? Po zdaj znanem bo Azure zelo prijazen do "alternativnih" programerskih orodij. Zadošča, da nam naša orodja omogočajo uporabo XML prek HTTP, pri čemer je napovedani Azure tudi zelo prijazen do protokolov REST. Skratka, možno je, da bomo Microsoftov oblak brez večjih težav uporabljali tudi npr. ob pomoči pythona ali rubyja iz odjemalcev, ki temeljijo na Linuxu. A nekako dvomim, da bo ta naveza tudi preživela uveljavitev podlage, oz. ali bo tudi v prihodnosti omogočala ustvarjanje odjemalcev prvega razreda ali pa bo, tako kot prenosljivost podlage .net, ostala le ena od točk "powerpointov" za akademska prepričevanja.

Kakorkoli že, oblak je šele v svojem rojevanju in več igralcev na tem še nezačrtanem zemljevidu zagotavlja predvsem zmeraj bogatejšo in cenejšo ponudbo za nas, uporabnike. Na srečo so tudi Microsoftovi poglavitni konkurenti v izvrstni finančni kondiciji in lahko preživijo naslednje leto ali dve "izčrpavanja", ko bo Microsoft zaradi svojega poznega vstopa na igrišče še prisiljen igrati po pravilih. A še naprej bodimo previdni, oblak bo prinesel boljše in cenejše storitve le, če bo ostal odprt.

Azure je še en klasičen Microsoftov manever: zakasnela reakcija na programsko pobudo, ki se hitro uveljavlja.