Nekoč vodilno družabno omrežje

Myspace je bilo prvo družabno omrežje z več kot 100 milijonov uporabnikov. A tudi to ni bilo dovolj, da bi se v prvinski obliki obdržalo med živimi, saj danes deluje kot spletno mesto z glasbenimi vsebinami.

Zamisel o družabnem omrežju Myspace se je leta 2003 porodila štirim uslužbencem podjetja eUniverse, ki se je sicer ukvarjalo z internetnim trženjem. Chris DeWolfe, Brad Greenspan, Tom Anderson in Josh Berman so se navduševali nad spletno stranjo Friendster, ki je danes namenjena predvsem igričarjem. Kmalu po odprtju je prerasla v pravcato družabno omrežje in danes velja za dedka vseh tovrstnih omrežij. Štirje prijatelji so se odločili izdelati svojo različico družabnega omrežja in avgusta 2003, po vsega desetih dneh ukvarjanja s programsko kodo, se je rodilo omrežje, imenovano Myspace. DeWolfe je postal izvršni direktor, Anderson pa prvi predsednik istoimenskega podjetja, ki ga je lastniško še vedno obvladovalo podjetje eUniverse. Prvi uporabniki spletne strani Myspace, ki je močno posnemala najboljše funkcije omrežja Friendster in dodala nekatere nove, so bili seveda zaposleni podjetja eUniverse. V želji, da bi spletno mesto dobilo kar največ uporabnikov, ti pa prijateljev, so njegovi snovalci organizirali pravcata tekmovanja v novačenju novih članov. DeWolfe je večkrat predlagal, da bi bil dostop do spletne strani in njenih funkcionalnosti plačljiv, a ga je Greenspan vedno znova prepričal, da zamisel ni dobra, češ da mora stran ostati brezplačna, saj lahko le tako ustvari obsežno spletno skupnost.

Od hrambe podatkov do družabnega omrežja

Domena MySpace.com je bila sprva v lastništvu podjetja YourZ.com, Inc. in namenjena storitvi spletne hrambe ter izmenjave datotek. Ta je delovala do leta 2002, uradno spremembo namembnosti – v družabno omrežje – je opravila šele leta 2004. Na to, da ima v lasti omenjeno domeno, je DeWolfa pravzaprav spomnil šele prijatelj, drugače bi se omrežje Myspace kaj hitro lahko imenovalo tudi drugače.

Myspace je imel celo svoj brskalnik.

Družabno omrežje so razvijalci zgradili na platformi in istoimenskem programskem jeziku coldfusion (CFML), katerega prednost je bilo enostavno povezovanje preprostih spletnih strani (HTML) z dinamično zbirko podatkov. V primerjavi z drugimi družabnimi omrežji tedanjega časa, ki so bila pisana v javi, je Myspace deloval znatno hitreje in omogočal hitrejši razvoj ter dodajanje funkcionalnosti. To se je v nadaljevanju izkazalo za odločilno.

Bliskovit vzpon

Prvi preboj je bil januarja 2004, ko so upravitelji strani MySpace.com naredili družabno omrežje dostopno javnosti. V vsega mesecu dni se je na stran registriralo milijon novih uporabnikov. Slednje je Myspaceu uspelo doseči tudi zato, ker je podjetje eUniverse že imelo veliko število strank. Samo e-poštnih naslovov, na katera so pošiljali različna obvestila in ponudbe, je bilo okoli 20 milijonov. Mejnik 5 milijonov uporabnikov je bil dosežen že novembra, torej vsega 11 mesecev po uradnem odprtju strani. Vsak nov uporabnik je avtomatsko postal tudi prijatelj Toma Andersona, soustanovitelja in predsednika podjetja.

Na tej točki je že skoraj vsem v internetni industriji postalo jasno, da je Myspace velika uspešnica in bo le še večja, saj je kot po tekočem traku preraščalo vsa konkurenčna omrežja in storitve. Imen različnih podjetij, ki so jih povezovali z nakupom strani Myspace, zlepa ni zmanjkalo. Panožni strokovnjaki prav tako niso dvomili, da bo Intermix Media (kot se je po preimenovanju imenovala družba eUniverse), Myspace hitro prodal, ko bo številka na ponudbi dosegla ali presegla želeni znesek. Kot najverjetnejši kupec je v medijih nastopala družba Viacom.

A tudi Myspace je imel svoje apetite. Februarja 2005 je imel DeWolfe vrsto sestankov z Markom Zuckerbergom, saj je želel kupiti njegov Facebook. Toda do dogovora ni prišlo, ker je Zuckerberg želel 75 milijonov dolarjev, toliko pa DeWolfe vendarle ni bil pripravljen plačati. Obe družabni omrežji pa sta bili nadvse uspešni in priljubljeni pri najstnikih in mlajših odraslih.

Prevzem s strani medijskega giganta

Na presenečenje številnih poznavalcev se je v boj za Myspace vmešal tudi prekaljeni medijski mogotec Rupert Murdoch in ga navsezadnje tudi dobil. Prepričljivo. Njegova družba News Corporation je julija 2005 preprosto kupila podjetje Intermix Media za 580 milijonov dolarjev, v poslovnih knjigah pa je bila vrednost družabnega omrežja Myspace ocenjena na 327 milijonov dolarjev. Kljub visoki ceni je veljalo prepričanje, da je šlo za zelo dober nakup. Zanimiv je bil tudi vpliv na poraženca. Viacom ni izgubil le bitke za Myspace, temveč tudi izvršnega direktorja, delnica podjetja, ki sicer še zdaleč ni poslovalo slabo, pa je v letu dni izgubila neverjetnih 20 odstotkov vrednosti.

Količina oglasov je povsem uničila uporabniško izkušnjo.

Hitro je bilo jasno, kako dobro kupčijo je opravil Murdoch. Že prvo leto po prevzemu je namreč Myspace potrojil vrednost, saj je News Corporation družabno omrežje videla kot odlično priložnost za monetizacijo spletnega oglaševanja in platformo, ki bo z uporabniki zalagala tudi druge spletne strani korporacije.

Statistika iz julija 2006 je bila zgovorna – Myspace je postal najbolj obiskana spletna stran v ZDA, za seboj je pustil tudi spletni iskalnik Google Search in spletno e-poštno storitev Yahoo! Mail. Kar 80 odstotkov vsega prometa takratnih družabnih omrežij je pripadalo Myspaceu.

Januarja 2006 je matična korporacija Fox Broadcasting objavila, da pripravlja lokalizacijo Myspacea za različne trge. Prvi sta bili na vrsti Velika Britanija in Kitajska. Avgusta 2006 je Myspace praznoval odprtje stomilijontega uporabniškega računa – ta čast je pripadla uporabniku iz Nizozemske. A vse vendarle ni bilo rožnato – v ameriški zvezni državi Connecticut so namreč proti Myspaceu sprožili preiskavo o izpostavljenosti mladih uporabnikov pornografiji. Spletni filtri omrežja niso bili dovolj učinkoviti, mediji pa so pogosto poročali o teh težavah. Tudi sicer so bile Myspaceove programske rešitve za omrežje narejene precej polovičarsko in polne hroščev. Uporabniki so upraviteljem omrežja očitali, da se stvari lotevajo preširoko in površno. Spletna stran je imela namreč med drugim lastne programe za sporočanje, objavo oglasov, video in glasbeni predvajalnik, samopostrežn o oglasno platformo, varnostni sistem in celo virtualni stroj za karaoke.

A leta 2007 je Myspace ostal vodilno družabno omrežje in je po prometu redno premagoval Facebook. Ta pa ga je konec leta že začel loviti. Novembra 2007 je Myspace vstopil v t. i. združenje družabnih omrežij OpenSocial, ki ga je vodil Google (drugi člani združenja so bili še Bebo, Friendster, Hi5, LinkedIn, Plaxo, Ning in Six Apart). Spletni velikan je imel velike težave pri novačenju uporabnikov za svoje družabno omrežje Orkut. Združenje, ki se je odločilo sprejeti vrsto skupnih standardov, po katerih so razvijalci razvijali programe za družabna omrežja, pa je predstavljalo protiutež Facebooku, ki je vse delal »po svoje«.

Leta 2007, ko je bil Myspace na vrhuncu moči, ga je podjetje News Corporation skušalo združiti s podjetjem Yahoo!, a do posla ni prišlo. Številka je bila namreč gromozanska – Myspace so cenili na 12 milijard dolarjev.

Meteorski padec

Leto 2008 je prineslo strm zasuk. Družabna omrežja so se rojevala po vsem svetu, največjo grožnjo Myspaceu pa je začel predstavljati Facebook, ki se je aprila 2008 izenačil z njim po številu uporabnikov – 115 milijonov sta jih naštela, a je po podatkih analitične rešitve Alexa Facebook prvič prehitel Myspace. Ta »poraz« je kar nekoliko presenetljivo »strl« Myspace. Hitro je začel izgubljal uporabnike, pridobivala pa so jih druga družabna omrežja, kot sta Facebook in Twitter, čeprav je Myspace še vedno močno vodil po količini ustvarjenega prometa. A t. i. portalna strategija, ki jo je uporabljal in je gradila na digitalni zabavi in glasbi, ni bila kos pristni družabni in družbeni komponenti, ki sta jo v ospredje potiskala največja tekmeca. Decembra 2008 so pri Myspaceu v ZDA našteli »le še« 75,9 milijona uporabnikov.

Prenovljeni Myspace se je posvetil predvsem glasbi, ta je v ospredju še danes.

Sledila je bržkone največja poslovna napaka. Podjetje se je odločilo za veliko oglaševalsko sodelovanje z družbo Google, vredno 900 milijonov dolarjev. Myspace je moral zato svojo z oglasi že tako precej obremenjeno stran še dodatno »zasičiti« – število oglasov se je podvojilo(!). To je dodatno upočasnilo nalaganje strani, prav tako ni prispevalo k enostavnosti rabe, prej nasprotno. Uporabniška izkušnja je trpela, konkurent Facebook pa je ravno v tem času postregel s prenovo strani in čistim uporabniškim vmesnikom. Nadaljnji osip uporabnikov omrežja Myspace je bil neizogiben. DeWolfe je z mesta izvršnega direktorja odstopil aprila 2009, sledila so številna odpuščanja v podjetju. Slabi rezultati so v nadaljevanju močno jezili tudi Murdocha. Pomagala ni niti preobrazba iz družabnega omrežja v zabavno omrežje, v katerem so prevladovale vsebine iz sveta glasbe, filma in slavnih. Uporabnikov in oglaševalcev je bilo iz meseca v mesec manj.

Prodaja, prenova in znova prodaja

Februarja 2011 je News Corporation objavila, da je Myspace naprodaj – analitiki so vrednost omrežja ocenili na 50 do 200 milijonov dolarjev, odvisno od zanimanja. Tega je bilo malo. Konec junija je Myspace za 35 milijonov dolarjev kupila družba Specific Media in ga v prvotni obliki »pokopala«. Prenovljeni Myspace se je vrnil v internet leta 2013 s poudarkom na s strani uredništva pripravljenih novičarskih vsebinah, radijskih postajah, pretočni glasbi in videu. Na voljo je bila tudi istoimenska mobilna aplikacija. Spletno mesto je poročalo o 36 milijonih uporabnikov.

Februarja 2016 je Myspace dobil novega lastnika, saj je družbo Specific Media kupila korporacija Time Inc. A že maja je kot strela z jasnega odjeknila novica, da se je skoraj 360 milijonov uporabniških računov Myspace znašlo na temnih straneh interneta, nepridipravi pa so prodajali uporabniška imena in gesla ter druge profilne informacije. Strokovnjaki za varnost, ki so zlorabo analizirali, so ocenili, da je do kraje podatkov prišlo že leta 2008, a so jih napadalci kar 8 let uporabljali za lastne namene, šele potem so se jih odločili prodati.