Neopazni in učinkoviti
Omrežni disk ali »NASi« so nedvomno med pogosteje preizkušanimi napravami v Monitorju. Razlog je preprost – gre za eno najuporabnejših naprav, kar si jih lahko omislimo v današnji množici računalnikov, tablic in telefonov, ki se nam valjajo doma. Tokrat smo se odločili preizkusiti le novosti, ki so se na trgu znašle v zadnjem letu, pa smo kljub temu nabrali kar 14 naprav …
Kaj smo ugotovili?
Bistvenih novosti, tudi cenovnih, v letošnji »šarži« omrežnih diskov v resnici ni. Hitrosti so približno enake, zmogljivosti tudi, le izbira je še nekoliko večja.
Danes, ko računalnike (take ali drugačne) uporabljamo bolj ali manj vsi, tudi tisti, ki so tehnično manj podkovani, je postalo nekako samoumevno, da so v računalniku tudi podatki (dokumenti, fotografije, glasba, filmi) in da bodo tam ostali za vekomaj. Šele ko računalnik odpove poslušnost ali pa, še bolje, ko to naredi vgrajeni disk, se uporabnik zave, da je vse minljivo, računalniški podatki pa sploh. Za izdelavo varnostnih kopij je povprečen uporabnik morda že slišal, a jih je seveda »pozabil« izdelovati. Logično, ker je to pač opravilo, ki terja disciplino in natančnost, drugače lahko povzroči več škode kot koristi. Kopiranje množice (le spremenjenih) datotek na ključke USB (in, še prej, na DVDje!) je kaotično, res.
Še bolje – imamo morda še kak računalnik? Pomnožimo težave z dve. Je ta morda namizni računalnik? Sreča, v takega lahko vgradimo dva diska in izdelavo kopij avtomatiziramo – iz prvega v drugega. Kljub temu se diski, diski USB, ključki USB in podobna solata počasi že kar množi.
Imamo morda tudi tablico in/ali pameten telefon? In bi si želeli glasbo, ki je v računalniku, predvajati tudi na teh mobilnih napravicah? Nič lažjega, le eden izmed računalnikov (tisti z glasbo) bo moral biti stalno prižgan. Kar preberite si članek o porabi električnih naprav v tokratni številki – malce močnejši namizni računalnik lahko na leto porabijo kar za 190 evrov električne energije!
Ravno zato smo včasih rekli, da zahtevnejše »tehnično izobraženo« gospodinjstvo v ta namen »nujno« potrebuje hišni strežnik. Saj veste, »kišto«, ponavadi temelječo na Linuxu, ki jo povežemo v omrežje in zakopljemo nekam v kletne prostore. Linux zato, ker je zastonj in ker za uporabo zahteva manj zahtevno strojno opremo kot Windows, v klet pa zato, da se ne bo slišalo šumenja in brnenja ventilatorjev in diskov računalnika.
Danes je ta »kišta« veliko bolj učinkovita, če si jo omislimo v obliki omrežnega diska – NASa. Da, NAS je v resnici strežnik z dovolj šibko strojno opremo, da ne potrebuje (glasnih) ventilatorjev z dovolj diski, da ne bo nič narobe, če eden izmed njih odpove, in z operacijskim sistemom Linux, ki pa je največkrat zakamufliran z nastavitvenim spletnim vmesnikom. Poleg tega je lahko hkrati tudi strežnik VPN (če želite domače datoteke uporabljati tudi zunaj doma), strežnik glasbenih datotek (iTunes), strežnik video datotek (povezava s pametnim televizorjem!) in celo strežnik našega zasebnega »oblaka«, ki bo malce bolj varen pred prisluškovanjem, kot so javni oblačni sistemi ala Dropbox. In še kaj.
Pa vendar je nujno (še enkrat) opozoriti na to, kaj NAS vendarle ni – ni disk, ki nikoli ne odpove. Še vedno je to le naprava, ki naj hrani eno izmed kopij naših datotek, nikakor pa ne edino. Diskov v NASu je (ponavadi) res več in če eden odpove, ne bo hudega. Toda zgodi se, da lahko odpovesta tudi dva ali več. Preizkušeno! Zgodi se tudi, da odpove kak drug del strojne opreme, na primer diskovni krmilnik v NASu.
Kakorkoli, na naslednjih straneh si lahko preberete, kaj je na področju NASov novega, kaj zmorejo, koliko stanejo in kako hitri so. Od tod naprej pa je odločitev vaša.
• • •
Mimogrede, malce stran od teme in malce za hec – ste že pomislili v katerem vesolju živijo »tajni agenti« britanske tajne službe GCHQ, ki so uredništvu Guardiana uničili računalnike in si pri tem domišljali, da so uničili tudi podatke žvižgača Snowdena? Amaterji, kot so, verjetno še niso slišali za varnostne kopije, NASe, zunanje diske, storitve v oblaku in podobno.