Nikolaj Pečenko: 1080 vrstic
Televizijski standardi na prvi pogled ne sodijo v računalniško revijo, a televizorji s 1080 vrsticami ločljivosti so izjema, saj bodo na stežaj odprli vrata dolgo napovedovani selitvi osebnega računalnika v dnevno sobo.
Verjetno največja ovira za selitev računalnika v dnevno sobo in njegovo združitev z drugim napravami zabavne elektronike je katodni televizijski zaslon. 625 prepletenih vrstic skoraj pol stoletja starega standarda PAL (ali 525 vrstic še nekaj let starejšega NTSC) je namreč za prikaz računalniške slike le za silo dovolj in šele s televizijo visoke ločljivosti dobi povezava računalnika in televizorja pravi smisel.
O visoki televizijski ločljivosti se več govori šele v zadnjih nekaj letih, a v resnici je zamisel stara čez 30 let. Že leta 1968 so namreč na Japonskem ugotovili, da je NTSC s svojimi 525 vrsticami rahlo zastarel. Strokovnjaki japonske televizije NHK so se problema lotili na znanstveni način in pričeli ugotavljati, kolikšna ločljivost bi bila za gledalce najprimernejša. Za zgled so vzeli kakovost 35-milimetrskega filma, kot ga vidimo v kinodvorani, in že leta 1973 zasnovali televizijski standard Hi-Vision s 1125 vrsticami, od katerih jih je 1080 vidnih na televizijskem zaslonu. V tistih časih o digitalni televiziji še ni bilo ne duha ne sluha in ker je bila visoka ločljivost očitno prevelik zalogaj za takratno analogno tehnologijo, je bilo do praktične rabe sicer treba počakati do preloma tisočletja, 1080 vrstic pa je ostalo.
S pojavom digitalne televizije se je pravzaprav pojavila še ena ločljivost. 1080 vrstic izvirnega japonskega sistema je namreč analognih in prepletenih, kar pomeni, da se na zaslonu izmenjujejo polslike s po 540 vrsticami. Kar nekako ni v duhu digitalne televizije, a ker bi se moralo pri 1080 neprepletenih vrsticah s 1920 pikami v vsaki po digitalnem etru prenašati preveč podatkov, so inženirji razvili sliko s 720 neprepletenimi vrsticami oziroma 1280 × 720 pikami. Obe ločljivosti označujemo s 720p (progressive) in 1080i (interlaced).
720 vrstic se v primerjavi s 1080 sicer zdi kot korak nazaj, a v resnici je kakovost podobna. Pri športnih prenosih in povsod tam, kjer so na zaslonu hitro se premikajoči predmeti, je neprepletena slika s 720 vrsticami celo malce boljša od prepletene s 1080 vrsticami. Kakorkoli že, v Združenih državah nekatere televizije oddajajo s 720p in nekatere s 1080i, na Japonskem prevladuje ločljivost s 1080 prepletenimi vrsticami, za katero so se odločili tudi pri Euro1080, prvem evropskem satelitskem kanalu v visoki ločljivosti. Kljub temu se zdi, da bo v prvem obdobju prevlada ločljivost s 720 vrsticami, predvsem zato, ker takšno ločljivost podpira večina sodobnih cenovno dostopnih televizorjev LCD. Za 720p navija tudi evropsko televizijsko združenje EBU. In zakaj je potemtakem naslov tega prispevka 1080 vrstic?
Samo vprašanje časa je, kdaj bodo cenovno dostopni televizorji LCD znali predvajati tudi sliko s 1080 vrsticami in predvidevamo lahko, da bo že do konca tega desetletja ločljivost 1920 × 1080 postala splošno sprejeti standard za televizijske (in računalniške) zaslone.
Sliko s 1080 vrsticami bosta, poleg ločljivosti 720p, podpirala tudi prihajajoča igralnika, Microsoftov Xbox 360 in Sonyjev Playstation 3. Slednji celo neprepleteno, 1080p, pa čeprav zaenkrat skoraj ni televizorja, monitorja ali projektorja, namenjenega domači rabi, s katerim bi jo lahko sploh videli. 1920 × 1080 pik bo tudi največja ločljivost filmov na novih ploščah HD-DVD in Blu-ray, ki bi naj že prihodnje leto pričeli razveseljevati ljubitelje domačega kina.
S 1080 vrsticami bomo tudi snemali. Profesionalci to pravzaprav že počno. George Lucas je na primer Maščevanje Sitha, najnovejši film o zvezdnih vojnah, posnel z digitalno kamero v ločljivosti 1920 × 1080. Digitalne kamere visoke ločljivosti, tudi najcenejše, so za domačo rabo sicer še predrage, a pri Sonyju so nedavno za prihodnje poletje napovedali model HDR-HC1 z ločljivostjo 1080i, ki bo stal samo približno 400 tolarskih tisočakov.
In ko smo že ravno omenili Vojno zvezd, tudi prodor digitalne tehnologije v kinodvorane je počasnejši, kot so mnogi pričakovali. George Lucas, ki bi mu težko očitali nepoznavanje razmer, je pred nekaj leti napovedal, da bo letos že na tisoče ameriških kinodvoran opremljenih z digitalnimi projektorji. Izkazal se je, da lahko Maščevanje Sitha digitalno predvajajo v manj kot sto dvoranah.
Počasneje, kot so napovedovali, a 1080 vrstic vseeno postaja standard tudi za digitalni kino. Pri čemer velja omeniti, da je digitalna filmska slika vseeno precej boljša od televizijske, saj ni niti prepletena, niti stisnjena z MPEG-2. Televizija, igralniki, videokamere, kino ... očitno je torej, da bo 1080 vrstic, prepletenih in neprepletenih, ločljivost prihodnjih desetletij.
Razvoj se s tem seveda ne bo kar ustavil. Na Japonskem NHK dobrih 30 let po prvih poskusih s 1080 vrsticami že razvija še naprednejši sistem. Super Hi-Vison, kakor mu pravijo, ima ločljivost skoraj neverjetnih 7680 × 4320 pik, ali kar 16-krat več od ločljivosti s 1080 vrsticami. Takšna ločljivost pravzaprav že presega sposobnosti človeškega vida, kar pomeni, da slike na televizijskem zaslonu ne bo več mogoče ločiti od pogleda skozi okno, vsako nadaljnje povečevanje ločljivosti pa bi bilo nesmiselno.
Super Hi-Vison, ki, mimogrede, podpira tudi kar 22 zvočnih kanalov za popoln prostorski zvok, si je na posebnih predstavitvah sicer že mogoče ogledati, a še dolgo ne bo zrel za tržno rabo. In tudi ko bo, pri NHK predvidevajo, da enkrat v naslednjem desetletju, bo sprva namenjen izključno digitalnim kinodvoranam. A ko bodo filme pričeli snemati in predvajati v ločljivosti s 4320 vrsticami, bo samo še vprašanje časa, kdaj bo tehnologija potrkala tudi na vrata domačega uporabnika.
Prav hitro pa se to seveda ne bo zgodilo in v takšni ločljivosti bodo televizijo gledali šele naši otroci, in to v zrelih letih. Glede na to, da je televizijski sistem s 625 vrsticami med nami že skoraj 50 let in se bo verjetno dokončno poslovil šele čez kakšnih 10 let, si lahko predstavljamo, da tudi 1080 vrstic ne bo ravno muha enodnevnica. Prehod je namreč drag, tako za tiste, ki s takšno ločljivostjo ustvarjajo, kot za one, ki v njej samo uživajo. Zato lahko pričakujemo, da bodo televizorji s 1080 vrsticami vsej hitrosti digitalnega napredka navkljub v naših dnevnih sobah kraljevali vsaj tri ali štiri desetletja.
Lahko pa se seveda tudi motim.
Do konca desetletja bo ločljivost 1920 × 1080 pik postala splošno sprejeti standard za televizijske in računalniške zaslone.