Nikolaj Pečenko: 2004

Legendarni igralec baseballa Yogi Berra je nekoč dejal, da je napovedovati težko, še posebno prihodnost. A bom kljub temu tvegal, deloma zato, ker s svojimi napovedmi ne bom segel v daljno prihodnost, temveč bom poskušal le predvideti, kaj nas čaka v računalništvu in zabavni elektroniki leta 2004, deloma pa zato, ker se bom, kakor vedno, z zadnjim stavkom zavaroval pred morebitnimi brcami v temo.

Novega računalnika letos, statistično gledano, ne boste kupili. Tako vsaj sklepam po napovedih strokovnjakov, da se bo tudi leta 2004 nadaljevalo rahlo upadanje prodaje osebnih računalnikov. Vzrok za to je seveda očiten - računalnik ima že večina tistih, ki ga sploh hočejo imeti, poleg tega so računalniki že nekaj časa dovolj zmogljivi, da ni več nobene potrebe po tem, da bi jih menjali tako pogosto, kakor smo morali početi še pred nekaj leti.

Poznam kar nekaj takih, ki so povsem zadovoljni s svojimi štiri ali celo pet let starimi pecejčki, pa čeprav v njih utripajo še "prastari" 300-megaherčni Pentiumi. Resnici na ljubo, so primerni samo še za manj zahtevno rabo, a že samo nekoliko mlajši primerki, s procesorji, ki divjajo z, recimo, poldrugim gigahercem, bodo brez težav zdržali še nekaj let.

A o tem, da je strojna oprema prehitela programsko, sem na tem mestu že pisal, zato se ne bom po nepotrebnem ponavljal. Dejstvo je, da v prihajajočem letu, pa tudi naslednjem, še ne bomo dočakali tistega za računalniško industrijo odrešujočega programa, zaradi katerega bi morali na vrat na nos v trgovino po najzmogljivejši PC.

In če že boste preizkusili zanimiv nov program, bo to Linux, ki pa je do strojne opreme še prijaznejši od Oken. Prav množičnega prehoda na Linux sicer letos še ne bo (čeprav je mnenjski kolega z naslednje strani prepričan, da bi bil že skrajni čas za to in da se bo še v tem desetletju to zanesljivo zgodilo), a glede na to, da bo naslednji številki Monitorja priložen DVD, na njem pa slovenska različica Linuxa, Pingo 2.0, si upam napovedati, da ga bo leta 2004 preizkusil marsikateri bralec te revije.

Novega računalnika torej najverjetneje ne boste kupili, boste pa morda kupili zapisovalnik DVD. V zadnjem mesecu ali dveh so se namreč prav neverjetno pocenili. in dandanes stanejo toliko, kolikor so pred komaj letom dni stali zapisovalniki CD. V prihajajočem letu se bodo cene samo še zniževale in zapisovalniki DVD bodo morda leta 2004, zanesljivo pa naslednje leto, povsem nadomestili vse druge optične pogone, torej običajne pogone CD-ROM (ali sploh še obstajajo?), pogone DVD-ROM in zapisovalnike CD-RW.

Zapisovalnik DVD je koristno imeti, četudi ne nameravate delati rezervnih kopij filmskih devedejev. Z njim v računalniku namreč ne boste več imeli nobenega izgovora, da ne delate rezervnih kopij podatkov, poleg tega boste lahko na plošče DVD tu in tam prepisali vso tisto odvečno šaro, ki se vam je nabrala na disku. Stranska posledica zapisovalnika DVD je torej tudi ta, da po dolgem času ne bo več veljalo staro računalniško reklo, da je vsak disk premajhen. Skratka, če boste leta 2004 kupili eno samo računalniško napravo, bo to verjetno zapisovalnik DVD.

Če boste kupili dve, pa bo druga verjetno monitor LCD. Tudi cene teh naprav namreč že nekaj časa strmoglavljajo in ni več daleč čas, ko bodo še zadnji klasični monitorji romali v muzej. Sicer pa je že skrajni čas - katodno cev so izumili že v 19. stoletju.

Napredek v računalniški opremi se bo z letom ali največ dvema zamude poznal tudi v zabavni elektroniki. Najcenejši videosnemalniki DVD so že prebili prvo čarobno mejo sto tisočakov in postali zanimivi za nekoliko širši krog uporabnikov. Ko se bo, verjetno že proti koncu leta 2004, cena še razpolovila, pa bo dokončno odklenkalo tudi klasičnim kasetnim videorekorderjem.

Podobno, kakor bomo imeli v računalniku en sam optično-zapisovalni pogon, bomo tudi v dnevni sobi namesto kasetofona (ga kdo še uporablja?), videorekorderja ter predvajalnika CD in DVD imeli samo videosnemalnik DVD, s katerim bomo poslušali, gledali in snemali glasbo in video. Zaradi priročnosti bo vsaj v tiste nekoliko boljše vgrajen še računalniški disk, v marsikaterega pa tudi omrežni priključek, s katerim jih bomo lahko priključili bodisi neposredno v internet ali na domači PC. A zdaj sem zašel že v drugo polovico tega desetletja.

Cene se nižajo tudi digitalnim projektorjem. Ti počasi, a zanesljivo, prihajajo v naše domove. Najcenejši so že cenejši od dražjih klasičnih televizorjev, pri tem pa je "filmski" učinek s projektorjem seveda neprimerno večji. Razvoj bo šel verjetno v smer kombinacije televizorja s 70- ali 80-centimetrskim zaslonom LCD za vsakdanje televizijske oddaje in projektorja za filme. A tudi to je pravzaprav srednjeročna napoved, za obdobje do, recimo, konca desetletja. Že letos pa, če razmišljate o novem večjem televizorju, dobro premislite, ali ni stari za nadaljevanke in kvize nemara še vedno dovolj dober, in si za filme morda raje omislite projektor.

Zanimive novosti se nam obetajo tudi na žepnem področju. Izdelovalci telefonov se s tem, ko v tako rekoč vsak nov model vgradijo majhen fotoaparat in barvni zaslon, pripravljajo na naslednji veliki korak - videotelefonijo. Piscu teh vrstic sicer ni čisto jasno, čemu zavraga je treba toliko čvekati po telefonu, a očitno je to posledica tega, da smo ljudje pač družabna bitja, ki se zato tudi ne bomo ustavili pri zgolj zvočnem delu družabnih stikov. Ali, povedano drugače, kakor hitro bo mogoče, se bomo hoteli na daljavo tudi videti.

Leta 2004 se to sicer še ne bo množično dogajalo, a telefonija 3. rodu bo tu in z njo prvi telefoni s kamerami. Že letos bomo torej lahko videli, kako bomo vsi telefonirali čez dve ali tri leta, ko telefona ne bomo več držali pri ušesu, temveč pred seboj v iztegnjeni roki, v ušesu pa bomo imeli slušalko - seveda brezžično modrozobo.

S telefoni bližnje prihodnosti se bomo lahko tudi igrali, fotografirali, snemali, brskali po spletu, poslušali glasbo in gledali video. Povprečen uporabnik bo torej imel v žepu eno samo univerzalno napravico, "pravi" žepni računalniki, digitalni fotoaparati in kamere pa bodo namenjeni le najzahtevnejšim uporabnikom.

A zdaj me je že spet zaneslo nekoliko dlje v prihodnost. Pred tem nas leta 2004 čaka še Evropska zveza in vse, kar je povezano z njo. Ter mila zima, deževna pomlad, vroče poletje in povprečna jesen.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Če boste leta 2004 kupili eno samo računalniško napravo, bo to verjetno zapisovalnik DVD