Nikolaj Pečenko: Kupiti ali čakati?

Med znanci veljam za nekakšnega guruja zabavne elektronike, zato me pogosto sprašujejo, ali se že splača kupiti to ali ono napravo, recimo televizor LCD ali digitalni videorekorder, ali pa je morda bolje še malo počakati, da bodo cene nižje in naprave boljše.

Prvi odgovor večino razočara. Povem jim namreč, da se ničesar ne splača kupiti, ker pač z ničimer ne bodo ničesar zaslužili. Razen seveda, če napravo potrebujejo za opravljanje take ali drugačne dejavnosti, a ti me o takih rečeh redkeje sprašujejo, saj se največkrat sami dovolj dobro spoznajo na orodje, ki ga potrebujejo pri delu.

No, dobro, saj vem, da s tistim "ali se splača" v resnici ne mislijo zaslužka. Ima torej smisel že danes kupiti televizor LCD ali digitalni videorekorder ali je bolje počakati, da bodo še nekoliko boljši, večji, zmogljivejši in cenejši? Podobno kakor v računalništvu tudi v zabavni elektroniki napredek ne miruje. Vsaka nova tehnologija je sprva draga, kakor hitro postane cenovno dostopna širšemu krogu uporabnikov, pa je na obzorju že naslednja, še naprednejša. Poglejmo samo primer devedejev.

Prvi predvajalniki so bili razmeroma dragi in za razliko od današnjih modelov niso znali predvajati niti empetrijev, kaj šele diviksov. Vsi, ki so lahko odlašali z nakupom, lahko predvajalnik DVD dandanes kupijo za ceno dveh ali treh filmskih plošč. To je sicer že tako malo, da ni treba prav dosti razmišljati, kljub temu pa se marsikdo sprašuje, ali ima sploh še smisel kupiti samo predvajalnik ali je bolje odšteti nekaj več za zapisovalnik DVD. Ali pa je bolje še malce počakati, da se bodo še pocenili, ker kot lahko vidimo na primeru računalniških pogonov, niso stroški izdelave zapisovalnikov DVD nič višji od izdelave predvajalnikov. Kaj pa zapisovalniki z vgrajenim diskom - ali prednosti odtehtajo nekoliko višjo ceno?

Ali pa je morda bolje, če počakamo na predvajalnike HD-DVD in blu-ray, ki pravkar prihajajo v trgovine? Toda ali ima sploh smisel čakati na predvajalnike novega rodu, saj jim bodo že v kratkem sledili tudi zapisovalniki z modrim laserjem? In če ste se morda odločili, da na zapisovalnike kljub vsemu ne boste čakali, še vedno ostane odprto vprašanje, za predvajalnik katerega od obeh konkurenčnih zapisov se je bolje odločiti? Skratka, zmešnjava.

Nič enostavnejša ni odločitev o nakupu novega televizorja. Marsikateri kupec velikega in dragega plazemskega televizorja izpred samo leta ali dveh se danes sprašuje, ali ne bo nemara že kmalu obžaloval, da njegov krasni novi televizor ne podpira visoke ločljivosti. Pa tudi marsikdo, ki televizor kupuje danes, se sprašuje, kako opazna je pravzaprav razlika med ločljivostjo 720p, kakršno razen redkih najdražjih izjem podpirajo današnji modeli, in 1080i, v kakršni Siol pravkar prenaša svetovno nogometno prvenstvo in v kakršni bodo filmi na ploščah HD-DVD in blu-ray ter igre za Playstation 3.

Kaj torej storiti - kupiti ali čakati? In kaj kupiti, oziroma kako dolgo čakati? Enostavnega odgovora seveda ni, pa kljub temu poskušajmo malce razplesti štreno. Vse skupaj je precej odvisno od tega, kaj že imate, kaj zelo pogrešate in koliko ste za domačo zabavo pripravljeni odšteti. Če se vam je pravkar pokvaril stari televizor, se je najverjetneje smiselno odločiti za takega s plazemskim zaslonom ali zaslonom LCD, če stari še vedno deluje, pa ni kakšnega posebnega vzroka za naglico. Prednosti televizorjev visoke ločljivosti, razen večjega zaslona, namreč še kar nekaj časa, recimo vsaj leto ali dve, verjetno celo dlje, ne boste mogli popolnoma izkoristiti. Razen seveda, če bi radi imeli v dnevni sobi računalnik za domači kino, ki se brez televizorja LCD tam le slabo znajde.

Medtem ko boste čakali, da televizija visoke ločljivosti tudi zares pride v naše kraje in bodo naprodaj filmske plošče visoke ločljivosti, se bodo cene ploskih televizorjev pridno zniževale in, kar je morda še pomembneje, cenovno dostopni bodo postali tudi modeli s 1080 vrsticami.

Pri nakupu digitalnega videorekorderja, po možnosti takega z diskom, je koristneje ubrati drugačno taktiko. Prav letošnjega decembra namreč utegne biti najugodnejša priložnost, da si ga omislite, saj bodo v žaru praznično-nakupovalne sezone in pod pritiskom čedalje številčnejših cenenih kitajskih in tajvanskih modelov cene kar precej nižje od sedanjih. Digitalni videorekorderji se bodo sicer cenili še tudi naslednjih nekaj let, a čim dlje boste odlašali z nakupom, tem bliže bodo predvajalniki oziroma zapisovalniki z modrim laserjem in manj smiseln bo nakup klasičnega devedejskega modela.

Večina težav pri odločitvi za nakup novega televizorja in videorekorderja izvira iz dejstva, da smo trenutno v nekakšnem prehodnem obdobju med klasično analogno in digitalno televizijo visoke ločljivostjo, ki se ji prilagajajo tudi vse z njo povezane naprave. Glede na dosedanji razvoj dogodkov lahko predvidevamo, da bo prehod končan šele čez nekako pet ali šest let. Do takrat bodo plošče HD-DVD in blu-ray nadomestile devedeje, jasno pa bo tudi, katere so pravzaprav zmagale v vojni zapisov. Nekako v tem času bo tudi k nam prišla digitalna televizija visoke ločljivosti, ploski televizorji bodo dokončno izpodrinili klasične in če do takrat vaš dobri stari televizor še ne bo izpustil vakuumske duše, bo skrajni čas, da ga upokojite. Do takrat bodo tudi cene ploskih modelov dosegle ali se vsaj zelo približale spodnji meji, če le Kitajci ne skrivajo v rokavu še kakšnega aduta.

Kmalu zatem, sredi naslednjega desetletja, bo prehod z analogne na digitalno tehnologijo končan in razvoj zabavne elektronike se utegne končno nekoliko upočasniti oziroma preusmeriti na čedalje zmogljivejše omrežne storitve. Video na zahtevo, spletno kupovanje filmov in televizijskih oddaj ter internetna televizija bodo, v navezi s hitrimi optičnimi povezavami, precej nadomestili predvajalnike oziroma zapisovalnike. Videorekorder HD-DVD ali blu-ray, ki ga bomo ljubitelji tehničnih novotarij kupili naslednje leto, oni previdnejši pa čez, recimo, pet let, utegne biti sploh zadnji videorekorder, ki ga boste imeli.

Razvoj televizorjev je nekoliko teže napovedati. Večanje zaslonov se bo sicer že kmalu ustavilo, saj je omejeno z velikostjo naših dnevnih sob, in tudi ločljivosti, večje od 1080 vrstic, v naslednjih desetletjih ne pričakujemo. Nedvomno pa bodo razvili naprednejše tehnologije, na primer zaslone s trirazsežno sliko, in bojazen, da bi guruji zabavne elektronike ostali brez dela, je povsem odveč.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Nekako sredi naslednjega desetletja bo prehod z analogne na digitalno tehnologijo končan in razvoj zabavne elektronike se utegne upočasniti.