Nikolaj Pečenko: Žepni računalniki, pametni telefoni & prenosni igralniki

Zgodovina žepnih računalnikov se je sicer začela leta 1993 z Applovim Newtonom, a na njihov pravi uspeh je bilo treba počakati do leta 1996 in prvega Palmovega Pilota. V naslednjih letih smo bili priča hitremu razcvetu in številnim vedno bolj izpopolnjenim modelom, med katerimi so bili med opaznejšimi prav Sonyjevi žepni računalniki Clié. Zaradi tega je novica, da jih bo Sony poslej prodajal samo še na Japonskem, in to le stare modele, kajti tudi razvoj novih naj bi opustili, presenetila marsikaterega poznavalca.

Odločitev je precej hud udarec za PalmSource, podjetje, ki razvija operacijski sistem PalmOS, saj je bila licenčnina, ki so jo plačevali pri Sonyju, pomemben delež njihovih prihodkov. A za Palm je verjetno še precej bolj od neposrednega izpada prihodkov zaskrbljujoč vzrok za Sonyjevo odločitev.

V Sonyju se namreč niso odločili kar na pamet, temveč po temeljiti analizi tržnih smernic. Saj ne, da se ne bi mogli zmotiti, a vse kaže, da se žepnim računalnikom, kakršne poznamo danes, ne obeta ravno svetla prihodnost. Prav izumrli sicer še nekaj časa ne bodo, a zaradi čedalje manjšega povpraševanja na trgu ne bo več dovolj prostora za številne igralce in Sony je očitno sklenil, da je bolje, če se pravočasno umakne. To pa ne pomeni, da v prihodnjih letih ne boste v žepu nosili katere od Sonyjevih elektronskih napravic.

Za zaton žepnih računalnikov so krivi predvsem prenosni telefoni. Ti so namreč v zadnjih desetih letih postali popolnoma nepogrešljivi, zato večina uporabnikov žepnih računalnikov s seboj prenaša dve elektronski napravi. To pa je seveda precej nepriročno. Odkar prenosni telefoni postajajo čedalje zmogljivejši in so vanje vgrajeni tudi rokovniki, koledarji in druga osnovna osebno-organizacijska orodja, marsikdo ugotavlja, da lahko večino tistega, kar je doslej počel z žepnim računalnikom, naredi kar s telefonom. Današnji križanci med žepnimi računalniki in telefoni so v primerjavi s samostojnima napravama še nekoliko manj zmogljivi, a razlika je čedalje manjša.

V Sonyju so se odločili, da se bodo zaradi tega raje posvetili pametnim telefonom, da pa vseh jajc vendarle ne bi nosili v eni sami košari, so stavili še na enega konja. Maja so namreč predstavili žepni igralnik PSP (PlayStation Portable), ki naj bi za začetek 21. stoletja pomenil nekaj podobnega, kot je pomenil Sonyjev walkman za konec dvajsetega.

Majhen žepni kasetofon, prvo prenosno elektronsko napravo, ki si je pridobila domovinsko pravico v naših žepih, v torbici ali za pasom, so v Sonyju začeli prodajati pred natanko 25 leti, 1. julija 1979, in z njim za vedno spremenili naše navade. Od takrat namreč postaja čedalje samoumevneje, da lahko stvari, ki smo jih nekoč počeli le doma ali, recimo, v službi, počnemo kjerkoli - med sprehodom, v avtomobilu, na izletu ...

Istega leta kakor walkman smo dobili tudi prvi prenosni igralnik. Dandanes razen med redkimi ljubitelji elektronskih starin povsem pozabljeni Microvision ni doživel omembe vrednega uspeha. Dosti uspešnejši ni bil niti prvi Nintendov prenosni igralnik Watch & Game, ki so ga začeli prodajati leto dni zatem. A kot vemo, je vsak začetek težak, in Nintendu se je posrečilo leta 1989 z GameBoyem.

V naslednjih 15 letih Nintendo na področju žepnih igralnikov ni imel pravega tekmeca. Saj ne, da ne bi nihče poskušal, a so vsi, recimo Atari z Lynxom, bolj ali manj neslavno propadli. Več kakor 100 milijonov gameboyev seveda ni ostalo neopaženih in samo vprašanje časa je bilo, kdaj si bo še kdo poskušal odrezati svoj kos očitno kar zajetne pogače.

Prvi so poskusili lani, nekoliko nepričakovano, v Nokii s telefonsko-igralnim križancem N-gage. Sledilo je pri nas manj znano ameriško podjetje Tapwave z Zodiacom, ki je nekakšen za igre predelani žepni računalnik z operacijskim sistemom PalmOS. Vendar Nokia in Tapwave nimata kakšnega posebnega upanja, da bi lahko vsaj približno ogrozila Nintendov uspeh. Sony pa je seveda čisto nekaj drugega.

S prenosnim Playstationom se ne bo mogoče samo igrati, temveč ga bo mogoče uporabiti tudi za poslušanje glasbe in gledanje filmov, branje e-knjig in brskanje po spletu, z dodatki pa tudi za fotografiranje, snemanje in verjetno še kaj. V eni sami žepni napravici naj bi bila torej združena tako rekoč vsa zabavna elektronika in v Sonyju so prepričani, da bomo PSP prej ali slej hoteli imeti vsi. V japonske trgovine naj bi prišel še pravi čas za letošnjo božično-novoletno nakupovalno mrzlico, v ameriške in evropske pa nekaj mesecev pozneje.

Napredni igralnik je v svojem elektronskem bistvu, podobno kot pravzaprav tudi pametni telefon, žepni računalnik, le da to dobro skriva. Tržniki so namreč ugotovili, da je navdušenje nad računalniki že dodobra splahnelo, za povrh pa marsikdo v njih vidi le vir nepotrebnih težav, od nameščanja programov in nestabilnega delovanja do virusov. Nič nenavadnega, da želijo izdelovalci zatajiti računalniško bistvo žepnih napravic in jih raje predstavljajo kot pametne telefone, žepne igralnike ali, recimo, prenosne predvajalnike slike in zvoka.

Kakorkoli, v Sonyju očitno menijo, da običajni žepni računalniki nimajo prihodnosti, se pa seveda vsi nikakor ne strinjajo z njihovim skorajšnjim zatonom. Na prvem mestu so brez dvoma v Palmu, kjer se sicer nekaj trudijo tudi s pametnimi telefoni, a so vendarle življenjsko odvisni od žepnih računalnikov. O tem, da imajo žepni računalniki prihodnost, so prepričani tudi v kalifornijskem podjetju OQO. Njihov nedavno predstavljeni Model 01 je namreč čisto pravi PC z Okni XP, enogigaherčnim procesorjem in 20-gigabajtnim diskom, le da ga lahko, z zaslonom in tipkovnico vred, vtaknemo v žep.

V naslednjih letih bomo torej žepne računalnike srečevali v treh oblikah. Manj zmogljivi, a zato najštevilnejši, si bodo ohišje delili s prenosnimi telefoni, nekoliko zmogljivejši bodo skriti v naprednih žepnih igralnikih, le nekaj najzmogljivejših pa bo še naprej ponosno razkrivalo svojo pravo računalniško naravo. A namesto Palmovih ali OQOjevih delnic bi vseeno raje kupil Sonyjeve.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Žepni računalniki ne bodo izumrli, temveč bodo v podobi pametnih telefonov in prenosnih igralnikov živeli naprej.