Nikon Coolpix AW120

Nikon AW doživlja že drugo evolucijsko posodobitev. Tako kot prva je na prvi pogled dokaj neopazna, ko pa se aparatu malo bolj posvetimo, opazimo, da gre za stopnjo boljše žepno fotografsko orodje, ki se ne boji skrajnih razmer, a se znajde tudi na kopnem.

Tokrat je ohišje ostalo precej podobno tudi po zaščitnih lastnostih, saj še vedno zmore globino osnovnega rekreativnega potapljanja 18 m, ne manjkajo pa niti globinomer, višinomer in barometer.

Stikalo za zumiranje je tako kot pri predhodniku nameščeno navpično zadaj, ob njem pa je še vedno tipka za zajemanje videa. Nekaj sprememb je nastalo palec niže, saj je štirismerna tipka postala okrogla in je obdana z izboklinami za lažje delo v rokavicah. Nad njo in pod njo sta še po dve tipki; prej so bile združene v spodnji in zgornji par, tokrat pa so jih ločili. Nekaterim bo to verjetno všeč, a dosegljivost je bila prej nemara  za odtenek boljša, saj so ostri robovi dvojnih tipk prstom jasno nakazovali, kje so.

Izboljšan je tudi tripalčni zaslon OLED, ki premore 921.000 pik in je med najboljšimi v svojem razredu.

Aparat je spredaj opremljen tudi z lučko, ki lahko rabi pri makro fotografiranju ali pa pri zajemanju videa in je prav tako ena izmed uporabnih malenkosti.

Največ sprememb pa je bil tokrat deležen objektiv tega aparata, pri katerem smo sicer vselej hvalili glede na razred dobro optično stabilizacijo. Ta je bil za rabo pod vodo, pa tudi sicer glede na ponudbo konkurence na širokem delu z 28 mm nekoliko preozek. Tokrat so ga “razširili” na precej uporabnejših 24 mm in mu za povrh dodali še večjo svetlobno jakost f 2.8 na najširšem delu – tudi to je prav tako veliko bolje kot prej. Res je, da neposredna konkurenca ponuja tudi svetlejše objektive, a Nikon veliko nadoknadi tudi z odlično stabilizacijo slike in zelo kakovostnim tipalom CMOS. Zrnatosti je vselej zares malo, vidnih podrobnosti pa je pri višjih ISO za ta razred neverjetno veliko.

Zopet pa smo nekoliko razočarani nad vidnimi podrobnostmi pri nižjih ISO, ko fotografije niso primerne za povečavo manjših izrezov, saj so podrobnosti preveč združene med seboj.

Zelo dobro se obnese tudi video, ki mu po želji lahko pomaga tudi že omenjena lučka. Izbiramo lahko med 25 in 30 sličicami na sekundo, možnost zajemanja pri 24 sličicah pa žal ni omogočena. Pri zajemanju videa je pri slabši svetlobi zrnatost resda precej hitro opazna, takrat aparat tudi nekoliko težje ostri. Sicer je tudi video zelo dobro stabiliziran in v primerjavi s konkurenco je kakovost pod črto zelo dobra.

Nikonov žepni AW je zopet naredil nekaj nevidnih korakov, ki ga vidno izboljšajo. Čeprav so spremembe majhne, menimo, da zanj velja odšteti približno 50 evrov več, kolikor trenutno zahtevajo za predhodnika.