Nikon Coolpix L20

Vse več je cenovno ugodnih fotoaparatov z mikavnimi številkami v tehničnih opisih, ki se za povrh ponašajo še z žlahtnim poreklom.

Nikon Coolpix L20 zagotovo sodi mednje, saj je njegovo svetlobno tipalo sestavljeno iz deset milijonov pik, objektiv pa omogoča 3,6-kratno povečavo. Žal pa je manj razveseljiv podatek o goriščnici, ki se giblje med 38 in 136 mm, izraženo v 35 mm formatu, zato bomo pogosto morali stopiti korak ali dva nazaj, da bi dosegli želeni zajem. Tam, kjer imamo dovolj prostora, to niti ni moteče, omenjena pomanjkljivost pa nam jo lahko zagode v zaprtih prostorih, kjer objektiv pesti še njegova nekoliko slabša svetlobna moč. Ta je F/3,1 pri širokem in F/6,7 pri tele območju, kar je slabše od večine današnjih žepnih fotoaparatov. Hitrost ostrenja bo nezahtevnim uporabnikom popolnoma zadostovala, makro zmogljivosti pa so solidne, kljub temu da zmore marsikateri konkurent ostriti bliže od 5 cm. Res pa je, da je tudi goriščnica makro fotografije pri L20 večja. Pri ostrenju makro zajema pa pazljivost ne bo odveč, saj je osrednja točka, kot kaže, kar precejšnja in pogosto se nam je zgodilo, da je fotoaparat med makro fotografiranjem ostril na ozadje.

Ohišje si lahko omislimo v dveh barvah: črni in vinsko rdeči. Zgrajeno je skrbno in trdno, a v celoti iz gladke plastične mase. Oprijem bi bil tako kljub izboklini za akumulatorje velikosti AA lahko boljši, še posebej zato, ker je tipka za krmiljenje zuma nameščena pod palcem. Zaslon je velik, a barvni prikaz ni navdušil. Vse tipke dajejo dobro povratno informacijo o pritisku, a ne morejo skriti "plastičnosti".

Med fotografiranjem se L20 odreže zelo solidno. Posnetki so podrobni, tudi barve so solidne. Prilagajanje temperature beline se je obneslo dobro, če pa se aparat zmoti in to opazimo dovolj zgodaj, je ročna nastavitev beline oz. zajem iz vzorca ena redkih nastavitev, ki nam jih aparat omogoča. Občutljivost ISO namreč določa povsem samodejno, razteza pa se od 64 do 1600. Pri nizkih občutljivostih ostaja količina šuma zadovoljivo nizka, čeprav se pri težavnejših temnejših delih fotografije kljub temu pojavlja. Pri višjih občutljivostih pa postaja vedno bolj opazen, a so fotografije pri posnetkih notranjosti in vrednosti ISO 400 zadovoljive, zahvaljujoč lepim barvam in pravilni izbiri temperature beline.

Izbirniki zaradi mizernih možnosti ročnih posegov niso obširni. Na voljo nam je 16 scenskih nastavitev, način "easy auto" pa jih lahko izbira namesto vas. Popravek osvetlitve je dosegljiv neposredno na smerni tipki.

Na voljo nam je tudi funkcija D-osvetljevanja, ki je postala priljubljena med Nikonovimi uporabniki, saj omogoča posvetlitev temnejših delov fotografij kar na fotoaparatu. S tem je potreba po uporabi računalnika pri naknadni obdelavi posnetkov še toliko manjša.

Uradni opis Nikona Coolpix L20 se začne z besedico "zabaven". Fotoaparat nam sicer ni povedal nobene šale, a je njegova raba res preprosta, rezultati pa več kot zadovoljivi, če upoštevamo nizko ceno. Morda pa so v Nikonu z oznako "zabaven" merili na možnost samodejnega fotografiranja nasmeha, ki nas je res zabavala. Še najbolj zaradi idiotskih nasmehov, ki so bili potrebni za njeno delovanje.

Nikon Coolpix L20

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 10 milijonov pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 38-136 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 3,1-6,7; ostrenje 5 cm (makro)-neskončno; ni podatka o dometu bliskavice; ISO: samodejno (64-1600).

Tehnična zmogljivost: 6.

Kakovost fotografije: 5.

Zasnova aparata: 3.

Prodaja: Nikon Slovenija, www.nikon.si.

Cena: 128 evrov.

Za: Uporablja standardne akumulatorje AA, cena, velikost zaslona.

Proti: Zelo omejen ročni nadzor, kakovost zaslona.