Nikon D3
Lansko leto bo pri podjetju Nikon prav gotovo dobro zapisano, saj so po dolgih letih zatišja končno predstavili nova, že težko pričakovana predstavnika družine digitalnih SLR. V zadnjih letih se je Nikonov tržni delež na rovaš Canona precej zmanjšal, hkrati pa so zaradi počasnejšega razvoja v primerjavi s konkurenco izgubili kar nekaj zvestih uporabnikov. Vendar se je, sodeč po novih izdelkih, splačalo počakati. Predstavili so dva nova modela, D3 in D300, oba namenjena profesionalnim in zahtevnejšim fotografom.
Najopaznejša sprememba na ohišju Nikona D3 je prav gotovo večji vršni del na rovaš nove pentaprizme z vgrajenim 1005-točkovnim merilnikom osvetlitve, ki doda fotoaparatu skoraj centimeter več v višino. Pogled skozi okular je več kot odličen, jasen in zaradi velikosti tipala predvsem velik. Gumbi za upravljanje ostajajo na istih mestih, malce niže so prestavili le tipko AE-L oziroma AE-F ter malenkostno nagnili vrtljiva kolesca za lažje upravljanje. Zaradi večjega pregledovalnika LCD na zadnji strani so menujske gumbe prestavili še malce bolj levo, tu pa se razlike na ohišju s prejšnjim modelom D2Xs tudi končajo. Novi pregledovalnik LCD premore kar 921.600 pik, pri čemer vsaka pika predstavlja eno vrednost RGB barvnega spektra. Z delitvijo ugotovimo pravo ločljivost pregledovalnika LCD, ki je impresivnih 640 × 480 pik.
Največ dobrot se seveda skriva v notranjosti fotoaparata. Vgrajeno je popolnoma novo tipalo velikosti formata Leica, pri katerem ni faktorja povečave goriščnice. To pride zelo prav pri širokokotnih objektivih. Zanimivo pri njem je, da je ločljivost enaka kot pri modelu D2Xs, vendar so na ta račun osnovno celico povečali na 8,46 ?m in posledično zmanjšali šum tipala. Če smo bili do zdaj vajeni uporabne meje vrednosti ISO 1600, jo lahko pri D3 brez zadržka zvišamo do ISO 6400, omogoča pa nastavitve vse do ISO 25600. Še zmogljivejši procesorski del fotoaparata z imenom EXPEED nam zdaj omogoča zajeti devet posnetkov, pri izbiri manjšega zajema tipala pa vse do 11 posnetkov na sekundo; levji delež k temu pripomore tudi izboljšan zaklop. Ko priključimo na fotoaparat objektiv DX, se preklop izvede avtomatsko, lahko pa ga nastavimo tudi ročno. Poleg polnega formata FX in manjšega DX je na voljo tudi format 5 : 4, ki je namenjen portretni fotografiji, pri menjavanju formatov pa se ustrezno prilagodi tudi pogled skozi okular.
Procesor za obdelavo posnetka skrbi tudi za avtomatično uravnavanje kontrasta posnetka že po samem zajemanju, lahko pa popravlja tudi nepravilnosti objektivov, kot je kromatska aberacija. Seveda pa imamo na voljo tudi poznejše obdelave, ki smo jih lahko spoznali tudi pri prejšnjih Nikonovih modelih. Dodan je tudi sistem prepoznavanja motivov pri slikanju, ki ob pomoči znanih motivov poskuša optimalno nastaviti belino, osvetlitev in ostrino.
Za ostrenje zdaj skrbi nov procesor z 51 točkami, ki so združene v 15 poljih. Nastavimo lahko tudi manjša območja z 9 ali 21 točkami, na voljo pa je tudi 3D ostrenje, ki deluje ob pomoči merilca svetlobe. Z njegovo pomočjo procesor laže zazna premikajoče se oziroma svetlobno izstopajoče objekte tudi zunaj avtofokusnih polj, oziroma seže tudi prek območja DX tipala vse do roba območja FX. Priznati moramo, da funkcija deluje odlično. Življenjsko dobo zaklopa so povečali na 300.000 proženj, zakasnitveni časi pa ostajajo v mejah prejšnjega modela.
Dobrodošla novost je tudi hitri ogled slike "Live-View", ki čedalje bolj postaja standard tudi pri digitalnih SLR. Pri Nikonu je na voljo dvoje. Običajno deluje tako kot pri drugih izdelovalcih, z dvigovanjem polprepustnega stekelca, pri čemer se mora zaradi zastiranja avtofokusa stekelce spustiti in zopet dvigniti. Drugi način pa deluje ob pomoči merilca svetlobe v prizmi, ki avtofokusu posreduje informacije o kontrastu predela, ki ga ostrimo, zato ostaja polprepustno zrcalce spuščeno. Pri tem načinu sami določamo velikost območja ostrenja, saj ne uporablja ostrilnih točk. Predogled slike nam omogoča desetkratni zum. Med novostmi pa ne smemo pozabiti tudi na možnost zapisovanja posnetkov na dve kartici. Omogoča nam tri načine, zapisovanje na drugo, ko je prva polna, na obe enako ali pa zapisovanje posnetkov RAW na eno in JPG na drugo.
Prav gotovo ni treba omenjati, da je Nikonu D3 mogoče nastaviti praktično vse. Premikanje po razvejenih menujih ni podobno iskanju igle v senu, kljub temu pa si lahko bližnjice do nastavitev tudi nastavimo. Zanimiv je tudi nov pristop k nastavljanju kontrasta, svetlobe, barvne nasičenosti in ostrine posnetka, s katerim z enim drsnikom spreminjamo vse vrednosti. Za nameček pa so k posebnostim dodali še možnost nadzora vodoravnega položaja fotoaparata prek pregledovalnika LCD, še vedno pa je tudi možnosti priklopa brezžičnega oddajnika. Edino, kar pogrešamo, je samodejno čiščenje tipala, ki pride ob pogostem menjavanju objektivov v vsemogočih situacijah vedno prav, in pa zaščitni pokrovček čez pregledovalnik LCD.
Nikon D3
Kaj: Zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.
Ločljivost: Format FX do 4256 x 2832, format DX do 2784 x 1848, 5 : 4 format do 3552 x 2832.
Tipalo: Efektivno 12,1 milijona pik.
Velikost in vrsta tipala: 36 × 23,9 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 1,0 (1,5 pri formatu DX).
Prodaja: Nikon Slovenija, www.nikon.si.
Cena: 4899 EUR (ohišje).
Za: Ločljivost, nastavljivost ISO, hitrost, ohišje, kakovost posnetka, pregledovalnik LCD, delo z njim.
Proti: Nima samodejnega čiščenja tipala, ni možnosti namestitve zaščitnega pokrova zaslončka LCD.
