Nikon Z7 II
Nikon se je na področje brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi podal pred dobrima dvema letoma, v zadnjih mesecih pa so predstavili manjšo osvežitev. Ob modelu Z6 Mark 2, ki smo ga pred kratkim preizkusili, smo dobili v roke še model Z7 Mark 2.
Praktično edina razlika med Z6 in Z7, tako pri originalnih kot pri teh prenovljenih modelih, je v tipalu. Model Z6 ima tipalo z nižjo ločljivostjo in zato večjo hitrost zaporednega zajema ter višjo občutljivost (torej vrednost ISO), Z7 pa ponudi res impresivno ločljivost 46 milijonov pik. Zadnji je torej namenjen počasnejši fotografiji, denimo studijski ter fotografiji narave, prvi pa športu in drugi splošni uporabi.
Tako kot pri novi različici Z6 so tudi tu razlike v primerjavi s predhodnikom razmeroma majhne. Na samem ohišju je pravzaprav le ena, a je ta zelo dobrodošla. Reži za razmeroma nove in drage pomnilniške kartice XQD se je pridružila še reža za bolj razširjene kartice SD. To je bila naša kritika originalnega modela, saj so kartice SD (in ostala periferija, denimo bralniki) bistveno bolj razširjene od omenjenih XQD. V sklopu fizičnih novosti velja omeniti tudi novo, nekoliko zmogljivejšo baterijo, s katero aparat zmore 420 fotografij – to je več kot pri Canonovem in Panasonicovem primerljivem aparatu, a manj kot pri Sonyjevem A7R 4. Kar je pomembnejše, je razlika v primerjavi s predhodnikom – ta po enakem standardu zmore 330 fotografij.
Ohišje je sicer enako kot prej, izredno kakovostno, zatesnjeno proti prahu in vremenskim učinkom. Odlično stoji v roku, tudi upravljalna shema je smiselna. Jasno, bo bolj domača dosedanjim uporabnikom Nikonovih aparatov. Aparat ima nagibni zaslon in ne vrtljivega – po naših izkušnjah imajo fotografi raje prvega, snemalci videa pa drugega. Aparat je 30 gramov težji od predhodnika, a to opazimo le, če oba hkrati primemo v roke (novinec tehta 705 gramov brez objektiva).
Tipalo je ostalo enako, to pomeni odlično kakovost fotografij, tudi ob višjih vrednostih ISO. Tudi stabilizacija je odlična. Ta premika tipalo in se lahko kombinira s stabilizacijo, vgrajeno v objektive. Zaradi večje procesorske moči je največja hitrost zaporednih fotografij narastla z 9 na 10 – sicer majhna razlika, ki jo vseeno omenimo. Izboljšave je bil deležen tudi zajem videa, ki po novem zmore ločljivost 4K tudi pri 60 slikah na sekundo (prej do 30).
Malenkost naj bi izboljšali tudi ostrenje v temnih svetlobnih pogojih, a roko na srce nismo opazili neke resne razlike, saj je sistem samodejnega ostrenja že pri predhodniku deloval odlično. Dodali pa so sledenje očem po kadru, torej med premikanjem subjekta.
Novi Z7 Mark 2 je odličen aparat, a iskreno povedano, razlik v primerjavi s predhodnikom je premalo, da bi bila menjava smiselna. Seveda tega ne skrivajo – od tod le dodatke »Mark 2« v imenu. Tistim, ki razmišljajo o vstopu v ta segment (ali prehodu s starejšega Nikonovega DSLR) pa nedvomno priporočamo nakup »dvojke«. Najkoristnejši novosti sta po našem mnenju reža za kartice SD ter izboljšana vzdržljivost baterije.
Nikon Z7 II
digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi
Ločljivost: Do 8.256 × 5.504.
Tipalo: Efektivno 46 milijonov pik.
Velikost in vrsta tipala: 35,6 × 23,8 mm, CMOS.
Prodaja: Bolje založene trgovine.
Cena: 3.199 EUR (ohišje)
Za: Visoka ločljivost, kakovost fotografij, optična stabilizacija slike, kakovost izdelave.
Proti: Cena, razmeroma malo novosti.
