Nikonova prihodnost

Na začetnih straneh tokratne številke lahko preberete kratko novico o Nikonovem novem prihajajočem brezzrcalnem sistemu, daljšo novico smo objavili tudi na spletu. Res zanimiv in omembe vreden korak japonskega fotografskega velikana in hkrati tak, ki me sploh ne preseneča.

O težavah oziroma premikih v fotografski industriji sem na teh straneh že pogosto pisal. Prodaja fotoaparatov že nekaj let občutno upada, najbolj pri cenejših, kompaktnih aparatih. Nekoliko bolje se držijo dražji. Večina proizvajalcev je tako v zadnjih letih bolj ali manj vso energijo vlagala ravno v te, višje segmente.

Nikon je v zadnjem letu nekoliko presenetil z uspehom aparata D850 – še danes, skoraj leto dni po splavitvi, namreč težko dohajajo naročila. Gre za aparat s tipalom polne velikosti (čemur pri Nikonu pravijo FX), z visoko ločljivostjo in odlično kakovostjo slike po (razmeroma) razumni ceni (cena ohišja je okoli 3.000 evrov). Popularen ostaja tudi D750, nekakšen starejši, manjši brat modela D850, ki je cenejši (okoli 1.700 EUR) in ponuja nižjo ločljivost, a vseeno dobro kakovost fotografije, velike hitrosti in malo šuma.

Nikon je s svojim novim sistemom, imenovanim Nikon Z, zato začel ravno tu, kjer so ta hip najuspešnejši. Predstavili so aparata Z7 in Z6. Prvi, dražji, bo ponudil visoko ločljivost (na prvi pogled gre za tako rekoč enako tipalo, kot ga poznamo iz D850) ter nekoliko manjšo občutljivost in hitrost, Z6 pa nižjo ločljivost, a večjo hitrost zaporednega zajema in večjo občutljivosti. Z7 bo pri nas na voljo že septembra, za okoli 3.700 evrov, Z6 pa novembra za 2.299.

Najbolj ključna novost novega sistema bo novi bajonet, imenovan preprosto bajonet Z. Ta je bistveno večji od sedanjega, ki ga poznamo na Nikonovih DSLR, hkrati pa je razdalja med tipalom in bajonetom (v angleščini flange distance) izredno kratka. Pravzaprav gre za kombinacijo največjega bajoneta in najkrajšo razdaljo med njim in tipalom pri aparatih s to velikostjo tipala. V praksi bo to pomenilo, da bodo pri Nikonu lažje izdelovali objektive s še boljšo kakovostjo (ostrino) in objektive s svetlejšimi zaslonkami, kot smo jih poznali do zdaj.

Pri ostrini so že pokazali nekaj primerov z najbolj klasično kombinacijo, D850 in Z7 (torej oba s tako rekoč enakim tipalom) in vsak s svojim objektivom 50 mm F1,8. Moram priznati, da so me razlike res presenetile, saj je novi objektiv res občutno ostrejši od starega, ki je že tako in tako veljal za zelo ostrega. Konkretnejše razlike bomo sicer videli, ko bo aparat prišel na preizkus, a na prvo žogo se zdi sistem izredno obetaven.

Zelo zanimivo bo tudi spremljati razvoj sistema in dogajanje na trgu. V prvem valu bo ob omenjenih dveh aparatih prišlo še nekaj objektivov: klasični 50 mm F1,8, malenkost širši 35 mm F1,8 in standardni zum 24-70 mm F4, za slabih 300 evrov pa tudi adapter za uporabo obstoječih Nikonovih objektivov za DSLR. Za prihodnje leto je napovedanih še nekaj novih, v roku dveh let naj bi tako pokrili ves nabor fiksnih in zum objektivov vseh pomembnejših goriščnic.

Ko gre za tržišče, je pri aparatih s tipalom polne ločljivosti razmerje že zelo močno na strani brezzrcalnih modelov – te pa, do novega Nikonovega vstopa, izdeluje le Sony. Njegovi modeli Alpha 7 so v dobrih štirih letih poželi res ogromno uspehov (trenutno aktualna sta tokrat preizkušena A7 Mk. 3 in A7R Mk. 3), tudi sami smo jih že večkrat pohvalili. Omembe vredno je dejstvo, da zasedajo že okoli tretjino svetovnega trga za aparate s polno velikostjo tipala – drugi dve tretjini delita Canon in Nikon s svojimi DSLR.

Pri Nikonu so povedali, da novi sistem razvijajo že nekaj let, v letu 2019 pa se bo pokazalo, kako uspešni bodo pri nagovarjanju kupcev. Pred Sonyjem imajo veliko prednost v ustaljeni uporabniški bazi, hkrati pa ponujajo nekaj bolj »fotografskih« posebnosti – denimo ohišja z odebeljenim ročajem in odpornostjo proti prahu ter vremenskim vplivom. Kot rečeno torej, novi bajonet z res velikim potencialom.