Nokia - iz nebes v pekel

Nokia je na vrhu lestvice največjih izdelovalcev mobilnih telefonov na svetu kraljevala več kot desetletje, v zadnjih letih pa na žalost kot po tekočem traku izgublja zaupanje potrošnikov in tržni delež. Trendi in zahteve potrošnikov se s časom spreminjajo, na trgu preživijo le tisti, ki se nanje hitro odzovejo. Nokii to žal ni uspelo in tako je velikan industrije danes le še bleda senca samega sebe.

Z mobilnikom 9210 Communicator je Nokia defacto postavila na trg pametnih telefonov.

Nokia ima za seboj dolgo zgodovino, saj je bilo ustanovljena že davnega leta 1856. Na začudenje mnogih je bila prvotna dejavnost tega finskega podjetja proizvodnja papirja. Leta 1967 pa so svoje poslovanje še dodatno razširili, saj so poleg papirja začeli izdelovali tudi gume za avtomobile in kolesa, razne kable in celo gumijaste škornje, ki so jih prodajali predvsem vojski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je Nokia odločila za korenito spremembo. Podjetje je opustilo vse svoje dejavnosti in se osredotočilo le na telekomunikacijski trg, ki je takrat kazal velik potencial. Odločitev je bila seveda več kot pravilna. Izbrani trg se je izkazal za zelo dobičkonosnega, Nokia je dosegala velik dobiček in podjetje je hitro raslo.

V tistem času je imela pomembno vlogo pri nastanku tehnologije GSM, saj je zgradila prvo takšno mobilno omrežje za finskega operaterja z imenom Radiolinja. Prvi klic po tem omrežju je 1. julija 1991 opravil takratni finski premier Harri Holkeri.

Prvi klic po omrežju GSM, ki ga je opravil nekdanji finski premier.

Nokia je začel razvijati mobilnike GSM in le leto dni po vzpostavitvi omrežja na domačem terenu predstavila svoj prvi mobilni telefon GSM z imenom 1011. Za današnje razmere je seveda zelo osnoven, v svojem času pa je dosegel kar lep uspeh na trgu. Dve leti zatem je finski gigant predstavil njegovega naslednika, model 2100. To je bil eden prvih mobilnih telefonov na svetu, ki je lahko sprejemal in pošiljal sporočila SMS, in velja tudi za prvi mobilnik, ki je uporabljal danes že svetovno prepoznavno »Nokiino zvonjenje«, ki gre marsikomu (predvsem zgoraj podpisanemu) že rahlo na živce. Takrat se je povpraševanje po mobilnikih zelo hitro večalo in Nokia je v naslednjih letih predstavila še nekaj odličnih modelov, kot so 5110, 8110 in drugi, ki so na trgu našli veliko oboževalcev. Predstavili so tudi prvi 3G mobilnik na svetu (Nokia 6650) in pa nadvse priljubljeno igrico Snake, v igranju katere so kot prvi uživali lastniki modela 6110.

Finsko podjetje se je skozi leta na področju mobilnikov izkazalo za daleč najbolj inovativno v industriji in Nokia je po količini prodaje leta 1998 povsem zasluženo zasedla prestol kot največji izdelovalec mobilnikov na svetu, z 22-odstotnim tržnim deležem. Ta delež se je z leti vztrajno povečeval. Leta 2000 je podjetje še povečalo prednost pred konkurenco, saj je z dobrimi 30 odstotki trga pustilo daleč za seboj najbližjega zasledovalca (Motorolo, 13,3 % tržni delež). Z novim tisočletjem pa se je začela tudi doba pametnih mobilnikov, o katerih se danes toliko govori. Nokia se je kot najprepoznavnejše podjetje na trgu seveda takoj lotilo razvoja in kmalu predstavila enega prvih pametnih telefonov na svetu. To je bil model 9210 Communicator, ki je v svojem času spadal med zmogljivejše na trgu, za svojega ga je vzel predvsem poslovni svet.

Poganjal ga je dotlej še neznani oziroma nov operacijski sistem Symbian, ki je dokaj hitro osvojil srca potrošnikov. Kaj kmalu so Symbian začela uporabljati vsa velika imena industrije, ki so skupaj z Nokio na čelu poskrbela za njegovo hitro rast in razvoj. To je razvidno tudi iz podatka, da je platformo Symbian le eno leto po predstavitvi uporabljalo kar vseh pet največjih izdelovalcev pametnih telefonov tisti čas. Tako Nokia kot Symbian sta bila med potrošniki daleč najbolj priljubljena, svoj vrh pa sta dosegla leta 2007. Finski gigant si je namreč takrat lastil kar 49,4-odstotni delež celotne prodaje mobilnikov, na področju pametnih telefonov pa je zavzemal več kot polovico trga. Nadvse dobre volje so bili tudi delničarji podjetja, saj je bila cena delnice takrat dobrih 30 evrov. Prav tako je zelo dobro kazalo operacijskemu sistemu Symbian, ki je bil takrat med potrošniki daleč najbolj priljubljen. Leta 2007 je tako poganjal kar 63,5 odstotka vseh pametnih mobilnikov na trgu.

Padec

Še istega leta pa so se za Nokio začele težave. Sprva jih še opazili niso, oziroma jih niso priznavali. Takrat je namreč ameriški Apple svetu predstavil prihodnost mobilne telefonije, imenovano iPhone. Bahal se je z zaslonom, občutljivim za dotik, stilsko dovršeno obliko in pa operacijskim sistemom iOS, ki je bil podkrepljen z aplikacijsko trgovino App Store. Trg se je za vekomaj spremenil, čeprav so si vodilni možje nekaterih podjetij, med katere spada tudi Nokia, zatiskali oči. iPhone je postavil nove trende v industriji in potrošniki so jih vzeli za svoje. Kljub visoki ceni se je odlično prodajal, na drugi strani pa je Nokia skupaj še z nekaterimi znanimi imeni počasi začela izgubljati tržni delež. Kmalu zatem, leta 2008, se je stanje na trgu še dodatno zaostrilo. Takrat je namreč ameriški spletni velikan Google predstavil svoj operacijski sistem za mobilne naprave, imenovan Android. Slednji je ponujal nekaj novega, drugačnega, še pomembneje pa je to, da je za razliko od Applove iOS platforme Android odprtokoden in brezplačen za vse. Tehnološki svet je bil nad njim preprosto navdušen, posledično so ga začela uporabljati znana podjetja, kot so HTC, Samsung in druga. Nokia se tej skupini ni pridružila, saj je že od samega začetka izražala nezadovoljstvo nad Androidom.

Finci so vztrajali pri platformi Symbian, ta pa je počasi začela izgubljati bitko s konkurenco. Leta 2009 je tako Nokia doživela prvi pretres. Prvič v desetih letih so četrtletje sklenili z izgubo. V samo dveh letih pa jim je tržni delež upadel za več kot deset odstotnih točk. Prav tako je veliko trga izgubil operacijski sistem Symbian, a je bil s 46 odstotki še vedno najbolj priljubljen. Bilo je več kot očitno, da je čas za spremembe. Usihanje prihodka in dobička je terjalo žrtve v samem vrhu podjetja, saj je vodenje Nokie prevzel Stephen Elop, strokovnjak, ki ga je Nokia zvabila iz kolektiva Microsofta. Pisalo se je leto 2010. Elop se je takoj lotil dela in pripravil načrt za prestrukturiranje podjetja, da bi znižali operativne stroške. Tako so se najprej začela odpuščanja, postopoma pa so drugo za drugo začeli zapirati Nokiine tovarne v Evropi. Stroški proizvodnje so bili v primerjavi s konkurenti enostavno preveliki, zato se je začela proizvodnja Nokiinih mobilnikov zaradi cenejše delovne sile počasi seliti v Azijo. To je povzročilo pravo ogorčenje med delavci in izrazili so nezadovoljstvo nad odločitvami, ki jih je sprejel novi direktor podjetja. Slednjega so tako nekaj časa na vsakem koraku spremljali celo varnostniki.

Operacijski sistem Android je presegel vsa pričakovanja in danes poganja že več kot 70 odstotkov vseh pametnih mobilnikov.

In čeprav so ukrepi, ki jih je sprejel Stephen Elop, resnično znižali stroške podjetja, seveda niso povečali oziroma pospešili prodaje njihovih mobilnikov. Nokia je v želji, da bi pridobila nazaj izgubljeni tržni delež in se bolje zoperstavila konkurenci, napovedala nove, korenitejše spremembe. Analitiki so razpravljali o naslednjem koraku finskega podjetja in našlo se je kar nekaj tistih, ki so menili, da se bo Nokia le pridružila množici in začela uporabljati operacijski sistem za mobilne telefone Android, ki je praktično iz dneva v dan povečeval svoj delež v mobilnem svetu. Vendar Nokia Androidu že od samega začetka ni bila naklonjena. Menili so, da se z njegovo rabo ne morejo izluščiti iz konkurence. Na podlagi tega je Stephen Elop za podjetje začrtal popolnoma drugačno smer, za katero so menili, da jih bo dokaj hitro popeljala nazaj v sam vrh mobilne industrije. Februarja 2011 je tako Nokia na tiskovni konferenci oznanila nove načrte za prihodnost. Pričakovano so napovedali, da bodo operacijski sistem Symbian počasi začeli potiskati na stranski tir, saj ni več konkurenčen. Imel je le še 20-odstotni tržni delež, na lestvici pa je prvo mesto zasedal Android (38,9 %). Oznanili so še eno pomembno novico, in sicer da bodo začeli sodelovati z nekdanjim delodajalcem direktorja Nokie, Microsoftom. Novo serijo pametnih mobilnikov Nokie, imenovano Lumia, je tako začel poganjati operacijski sistem Windows Phone.

Stephen Elop in Steve Ballmer sta sklenila sodelovanje med Nokio in Microsoftom.

Odločitev Nokie se je mnogim zdela sporna in nelogična, saj je platforma WP takrat imela le 3,8-odstotni tržni delež. Kljub temu so Finci trdno verjeli, da so se pravilno odločili, in pričakovali, da bodo pospešili rast Windows Phone OSa, s tem pa tudi svojo prodajo in dobiček. Seveda se vse skupaj ni izteklo po načrtih in Nokia je doživela niz udarcev. Še istega leta, torej 2011, je izgubila naslov največjega izdelovalca pametnih mobilnih telefonov na svetu, le leto zatem pa po 12 letih tudi naziv največje izdelovalke mobilnikov sploh. Velikan industrije je tako na področju pametnih telefonov klonil celo pred manj znanimi imeni, kot sta ZTE in pa Huawei, in je trenutno šele na desetem mestu lestvice z le 3,7-odstotnim tržnim deležem. Malce bolje se drži, kar zadeva prodajo vseh mobilnikov, ne samo pametnih. Na tem področju si trenutno lasti 19,2 odstotka trga. Toda to je precej manj kot leta 2007. Precej se je znižala tudi cena njihove delnice, saj je trenutno vredna manj kot 3 evre.

Nič dobrega se ne piše niti platformi Windows Phone. Iz zadnjih podatkov za tretje četrtletje 2012 je razvidno, da je že tako majhen tržni delež operacijskega sistema WP še dodatno upadel in obsega le še 1,9 odstotka. Android, ki ga je Nokia vseskozi zavračala, pa poganja že kar dobrih 70 odstotkov vseh mobilnikov. Spremembe, ki so se v zadnjih petih letih zvrstile na trgu mobilnih telefonov, so zares neverjetne.

Še za konec

Nokia je tako na podlagi slabih odločitev vodstva dokaj hitro omahnila iz nebes v pekel. S svojo serijo pametnih telefonov Lumia sicer zadnje mesece dosega malce boljše rezultate na trgu, a so še vedno daleč za tistimi iz zlatih časov. Trenutno podjetje rešuje le visoka prodaja telefonov nižjega cenovnega razreda na trgih tretjega sveta, kjer imajo dobro razvejeno distribucijsko mrežo in še vedno uživajo veliko zaupanja potrošnikov. Vendar je tudi na tem področju konkurenca vedno ostrejša, saj na te trge vstopajo predvsem kitajska podjetja, ki ponujajo izjemno cenovno dostopne mobilnike. Finski gigant bo tako moral, če se želi vrniti v sam vrh industrije, korenito spremeniti poslovno strategijo, toda po mnenju številnih strokovnjakov se to na žalost bržkone še lep čas ne bo zgodilo.