Nortonovih (200)7
Jesen je čas, ko na prodajne police prispejo nove različice protivirusnih programov in programov za spletno varnost. Med zgodnejšimi ponudniki je letos spet ameriški Symantec z blagovno znamko Norton.
Nortonovi programi so zanimiv računalniški pojav, saj se uporabniki v pogovorih med seboj pogosto pritožujejo čeznje, češ da "Nortona" ne bodo nikoli več namestili, ker jim je v preteklosti povzročil toliko težav. Po drugi strani pa sodijo med najbolj iskane in piratizirane programe, tako da je Symantec pred dvema letoma prisililo v zaščito svojih programov z aktivacijo, kot jo uporabljajo tudi Microsoftova Okna.
Norton je zaznal poskus ribarjenja.
Preizkusili smo Nortonov paket za varno uporabo spleta, Norton Internet Security (NIS) 2007. Takoj omenimo, da lahko paket namestimo le v računalnike z operacijskim sistemom Windows XP. Če nimamo "novih" Oken (ki zelo kmalu ne bodo več nova), tudi z novim programom za spletno varnost ne bo nič. Vsaj pri Symantecu ne. Ena večjih nadlog pri namestitvi Nortonovih programov je bila v preteklosti ta, da smo morali najprej sami odstraniti prejšnjo različico, znova zagnati računalnik, namestiti novo in spet ponoviti zagon. Letnik 2007 je (kot že 2006) pometel s to neprijaznostjo in se zna namestiti čez NIS 2006 ali 2005. Še zmeraj pa moramo računalnik spet zagnati dvakrat - po namestitvi programa in po nameščanju njegovih prvih popravkov, ki jih program sname iz Symantecovega strežnika.
Kot rečeno, je program v 15 dnevih po namestitvi treba aktivirati prek spletne povezave. Norton ne pozna naročniškega modela, vsaj ne, kar zadeva program. Če smo pred mesecem ali dvema (ali desetimi) kupili različico 2006, moramo za novo odšteti denar že zdaj, naročnina nanjo pa bo veljavna eno leto. Nekateri konkurenčni programi (npr. F-Secure Internet Security) omogočajo, da lahko v obdobju, za katerega smo plačali naročnino, brezplačno nadgradimo program v najnovejšo različico. Še več, v računalniku, v katerem smo imeli nameščen NIS 2005 z nekaj dnevi preostale naročnine na protivirusne podpise, je tudi po namestitvi različice 2007 (kupljene v spletu) ta naročnina ostala enako kratka. Pomagala ni niti odstranitev in vnovična namestitev Nortona, uspelo nam je šele po vnovični namestitvi Oken.
Ročno urejanje pravil delovanja Nortonovega požarnega zidu ni najbolj prijazno opravilo.
Uporabniški vmesnik, ki je zdržal nekaj generacij programa, so v Symantecu spremenili, zato bodo uporabniki prejšnjih različic imeli nekaj težav s prilagajanjem. V orodno vrstico se naseli (že iz NIS 2006 znani) veliki rumeni gumb z napisom Norton. S pritiskom nanj obudimo Nortonovo središče za zaščito (Protection Center), ki nadomesti v Okna vgrajeno varnostno središče. Velika zelena kljukica sporoča, da je (kar se Nortona tiče) z našim računalnikom vse v najlepšem redu in da je zaščita optimalno nastavljena. Veliki iks v rdečem krogu pa, nasprotno, pomeni težave: bodisi niso vklopljeni vsi Nortonovi zaščitni moduli ali pa nismo vsaj enkrat preiskali diska s protivirusnim programom. Pritisk na gumb Fix now odpravi težavo. V desnem zavihku so zbrana vsa opravila in nastavitve programa, od tu pa dostopamo tudi do dnevniških datotek. Spreminjanje nastavitev je zamišljeno nekoliko nerodno. Ob pritisku na posamezni zaščitni modul (požarni zid, protivohunski program ...) se odpre okence, ki kot prvo možnost ponuja zaustavitev zaščite, šele potem sledi možnost dejanskega nastavljanja.
Najpomembnejša modula v Norton Internet Security 2007 sta protivirusni program in požarni zid, družbo pa jima delajo še protivohunski program ter program za zaščito pred vdori in spletnimi prevarami oziroma ribarjenjem (phishing).
Program Anonymizer nas je opozoril, da je spletna stran navidezne spletne trgovine goljufiva, Norton pa je prižgal zeleno luč.
Norton Antivirus je eden najstarejših in najuspešnejših protivirusnih programov. Poleg sprotnega pregledovanja datotek (on-access scan) in njihovega pregledovanja na zahtevo (on-demand scan) zna Norton prečesavati tudi prispelo in odhodno elektronsko pošto. Obvlada delo z urnikom - ker je iskanje virusov po celotnem disku procesorsko zelo zahtevno opravilo, ponavadi želimo, naj ga program opravi v naši odsotnosti. Število korakov, s katerimi ustvarimo tak urnik, bi morda lahko bilo manjše. Po Symantecovih trditvah je program precej hitrejši od predhodnih različic in tudi porabi manj sistemskih sredstev (pomnilnik in procesorski čas). To je delno res, a hkrati nekoliko zavajajoče. Program namreč pri sprotnem pregledovanju ne išče virusov znotraj stisnjenih in arhivskih datotek (pri lanski različici smo to možnost lahko omogočili). Hitrost iskanja virusov na zahtevo smo preverili enako kot na velikem preizkusu protivirusnih programov (glej junijski Monitor 2006). NIS 2007 je bil za dobrih 10 % počasnejši od samostojnega protivirusnega programa Norton Antivirus 2006, dodatna obremenitev procesorja pa je bila pri novincu res nekoliko nižja, a še zmeraj 88 %.
Če se odločimo za nakup programa na nosilcu CD-ROM, smo ponavadi prepričani, da je cede zagonski. Z zagonskimi cedeji navadno rešujemo sisteme, ki so brezupno okuženi z virusi, in tudi novi Norton ima takega. Žal pa nas ob zagonu le-tega pozdravi vrstica Welcome to Windows 98 ... Da, začudeni smo ugotovili, da pri zagonu s cedeja Norton podpira zgolj diske, formatirane v zapisu FAT32, podpora zapisu NTFS pa ostaja tudi konec leta 2006 le pobožna želja. Skratka, zagonski CD je bolj ali manj neuporaben.
Nortonov varnostni center nadomesti tistega, ki je vgrajen v Okna.
Požarni zid se le malo razlikuje od različice, ki jo najdemo v NIS 2006. Njegova dejavnost temelji na pravilih za omrežni promet na ravni omrežnih vrat in na ravni posameznih programov, ki jim lahko dovolimo ali pa prepovemo izlet v omrežje. Pravila lahko postavljamo sami, večina pa bo raje prepustila delo programu, saj je urejanje seznama s pravili precej nepregledno. Če se že odločimo, da bomo požarnemu zidu pomagali pri odločitvah, nikakor ne smemo vključiti spremljanja programskih komponent - to je Nortonov izraz za dinamične deljene knjižnice (*.dll). Obsojeni bomo na večno klikanje.
Program za zaščito pred vdori varuje računalnik le pred znanimi vrstami vdorov, saj deluje na podlagi njihovih podpisov. Modul za zaščito pred ribarjenjem je žal uporaben zgolj v navezi z Internet Explorerjem, kjer se prikaže kot samostojna orodna vrstica. Vrstica sega čez celotno širino okna brskalnika in tako zasede nekaj dragocenega prostora. Obiskali smo spletno stran yeti.moioem.com, na kateri prodajajo programsko opremo po sumljivo ugodnih cenah, in "kupili" nekaj programov. Ko smo kliknili za plačilo (povezava https://secure.sitesgate.com), nas je program za anonimno brskanje v spletu Anonymizer takoj opozoril, da je obiskana spletna stran goljufiva, in nam odsvetoval obisk. Opozorilo smo nalašč prezrli in izklopili tovrstna sporočila Anonymizerja, Norton pa nič. Bolje se je program odrezal pri ribiških sporočilih, ki napeljejo uporabnika na stran, ki posnema strani ponudnika plačilnih storitev PayPal.
Če nameravamo pomagati Nortonovemu požarnemu zidu pri odkrivanju škodljivih komponent programja, smo obsojeni na neprestano klikanje.
Še ena novost, ki jo prinaša NIS 2007, je varnostni inšpektor (Security Inspector). Ta med osnovnimi in malo naprednejšimi nastavitvami našega računalnika išče tiste, ki bi lahko ogrozile njegovo spletno varnost. Med te sodijo slabo nastavljene varnostne nastavitve brskalnika in okenskih storitev (services), prekratka gesla okenskih uporabnikov, preširokogrudno podeljene pravice nekaterim uporabniškim računom in podobno.
S Symantecovega spletišča si lahko pretočimo dodatek (Add-On Pack) za NIS 2007 za dodatno zaščito pred nezaželeno elektronsko pošto (Norton Anti-Spam), nezaželenimi reklamami v brskalniku (Ad Blocking), odtekanjem zaupnih informacij (Confidential Information Blocking) ter starševski nadzor (Norton Parental Control).
Norton Internet Security 2007
Kaj: Paket programov za varno rabo spleta.
Izdeluje: Symantec, www.symantec.com.
Prodaja: CHS, www.chs.si.
Cena: 20.295 tolarjev, enoletna obnovitev 14.832 tolarjev.
Za: Veliko različnih možnosti zaščite.
Proti: Visoka cena. Nerodno delo s požarnim zidom po meri naprednega uporabnika.