Nova sedmica in petica
Ob prebiranju zgornjega naslova bi večina Slovencev najprej pomislila na novi vozili bavarskega proizvajalca. Vožnje z njima se vsekakor ne bi branili, kljub temu pa smo tokrat raje preizkusili nova paradna konja iz Intelovega hleva.
Na preizkusno vožnjo smo peljali dva od treh novih Intelovih procesorjev, ki so znani pod kodnim imenom Lynnfield in temeljijo na mikroarhitekturi Nehalem. Izdelani so v 45 nm tehnologiji, na 296 mm2 veliko rezino pa je stlačenih okrog 774 milijonov tranzistorjev. Predpomnilnika še vedno ostaja 8 MB, od prejšnjih generacij pa se v zasnovi procesorja razlikuje predvsem po industrijsko vgrajenem PCIe krmilniku, ki podpira do 16 PCIe 2.0 stez, in pomnilniškem krmilniku (t. i. IMC - integrated memory controller). Ta inovativna zasnova naj bi prinesla pomembno razliko predvsem v ultra hitrem sporazumevanju med osrednjim in grafičnim procesorjem ter pomnilnikom. Poleg podpore standardnim ukazom (MMX, SSE, SSE2, SSE3, SSE4.1 in EMT 64) je v novih sedmicah in peticah dodan tudi nabor SSE4.2, ki prinaša sedem novih ukazov. Osredotočajo se predvsem na hitrejšo obdelavo, iskanje in primerjavo vzorcev v jeziku XML ter drugih kriptirnih funkcijah procesorja.
Tako je razdeljeno jedro novih procesorjev.
(prevod za perota: jedro, deljeni predpomnilnik L3, PCIe, I/O, pomnilniški krmilnik)
Zmeda ali prodajna taktika?
Intel je s podobnim označevanjem zelo različnih izdelkov vnesel veliko zmede med svoje uporabnike, po prvih napovedih pa te zmede tudi v prihodnje ne bo odpravil. Tako lahko v prodajalnah kupimo procesorje Intel Core i7 z različnimi podnožji, hkrati pa se močno razlikujejo tudi po sami arhitekturi.
V praksi boste procesorje Lynnfield našli pod oznakami Core i7 8xx (trenutno 860 in 870) in Core i5 7xx (trenutno na voljo le 750). Intel jih namenja domačim uporabnikom, ki iščejo vrhunsko zmogljivost za igre, zahtevne aplikacije, digitalne medije in podobno. Pod istim kodnim imenom in mikroarhitekturo pa se na prodajnih policah skriva tudi celotna serija novih procesorjev Xeon (oznake od 3426 do 3470), ki so namenjeni zahtevni strežniški rabi.
Novi procesorji Core i7 so torej štirijedrni in osemnitni procesorji (Hyper-Threading), ki podpirajo tudi izboljšano tehnologijo Turbo Boost. Core i5 ima prav tako štiri jedra in turbo zmogljivost, manjka pa jim podpora večnitnosti. Na istem podnožju (in ne nujno tudi na tehnologiji Lynnfield) lahko v prihodnje pričakujemo še dvo- ali štirijedrne procesorje Core i3, ki bodo "oskubljeni" turbo in večnitne podpore, šušlja pa se tudi o šestjedrni zverini, katere podrobnosti pustimo za kdaj drugič.
Nova postelja
Na našem velikem preizkusu procesorjev (aprilska številka Monitorja) smo preizkusili tudi tri procesorje Core i7 s kodnim imenom Bloomfield. Če ste si v vmesnem času katerega izmed njih že omislili, vas moramo pošteno razočarati, saj vaša komajda kupljena matična plošča z novimi procesorji žal ni združljiva. Ker so bile matične plošče s podnožjem LGA1366 po mnenju številnih izdelovalcev predrage za izdelavo (predvsem zaradi mastnih Intelovih licenčnin in dragih komponent), se je Intel odločil za menjavo. Procesorji, ki temeljijo na kodnem imenu Lynnfield, imajo tako novo podnožje LGA1156 in še nekoliko drugače razvrščene pričvrstitvene odprtine za hladilnik. Pravzaprav škoda, saj sta si fizični velikosti procesorjev na podnožju LGA1156 in LGA775 zelo podobni (če so že procesorji Bloomfield toliko večji), a hladilna oprema kljub vsemu ni združljiva. Mimogrede, hladilnik, priložen procesorju, svojo nalogo opravlja bolj za silo.
Novo podnožje prinaša tudi nov nabor čipov na matični plošči. Pod imenom P55 Express se skriva nabor, ki prek nove arhitekture procesorjev združuje grafična vrata PCI Express 2 in dvokanalni pomnilniški krmilnik (sprejme lahko pomnilnik DDR3 do 10,6 GB/s in 1333 MHz). Tako lahko vse vhodno/izhodne operacije in funkcije upravljanja nabor izvaja na enem čipu, kar je Intel na prejšnjih naborih reševal z uporabo severnega mostu. Procesor in nabor čipov zdaj povezuje nov vmesnik Direct Media Interface (DMI). Nabor lahko podpira ena PCI Express 2.0 16GB/s vrata ali pa dve grafični kartici do 8 GB/s in do šest SATA 3 Gb/s vrat s tehnologijo Intel Matrix Storage (RAID 0/1/5/10). Nabor ima integrirano tudi vozlišče USB 2.0, ki lahko sprejme do 14 naprav, in digitalni zvok Intel High Definition Audio.
Tako logično je videti novo osnovno vezje P55.
Turbo pospešek
Tako deluje (zdaj nekoliko izboljšani) Turbo Boost. Ob obremenjenosti se lahko vsako izmed jeder nekoliko dodatno pohitri.
(pero - imaš prevod)
Starejši bralci Monitorja se verjetno še spominjate turbo gumba na računalnikih PC XT, ki je omogočal vklop ali izklop nekoliko hitrejše frekvence delovanja procesorja. Gumb je prišel do izraza predvsem pri nekaterih starejših programih in igrah, ki so pravilno delovali le ob določeni hitrosti, sicer so popolnoma "zbezljali".
Turbo se v računalniško sedanjost ne vrača v obliki gumba, temveč tehnologije, ki je sposobna iz procesorja samodejno iztisniti nekaj več zmogljivosti. Pravzaprav gre za skupek dveh tehnologij: enote za nadzor moči (PCU - power control unit), ki s pomočjo številnih senzorjev aktivno nadzoruje moč in zmogljivost celotnega procesorja, ter turbo pospeška (Turbo Boost Technology), ki samodejno zviša frekvenco delovanja procesorja (po domače ga overclocka) glede na zahteve posameznih programov.
Tehnologija se prilagaja zahtevam določenega programa; če gre za večnitni program, enakomerno obremeni dve oziroma štiri jedra, sicer pa ugasne vsa odvečna jedra in pospeši le eno. Tehnologija pri i5 je štiristopenjska, pri i7 pa pet, kar v grobem pomeni, da se lahko v različnih možnih kombinacijah vrednost množilnika poviša za štiri oziroma pet (frekvenca se lahko dvigne za največ 666 MHz). Pri procesorjih s kodnim imenom Bloomfield je bila ta tehnologija dvostopenjska. Poleg programske omejitve, ki je pri novih procesorjih i7 postavljena nekje na 3,6 GHz pri modelu 870 (3,46 GHz pri 860) in 3,2 GHz pri modelu i5 750, sta dodatna omejitvena kriterija še moč in temperatura jeder procesorja (ki je seveda odvisna od zmogljivosti hlajenja).
Tehnologija Turbo Boost torej ves čas še bolje skrbi za optimalno razmerje med ugodno porabo in najboljšim izkoristkom procesorskih jeder. Kljub temu pa računalniške zanesenjake ta novi način upravljanja precej moti; na njihovo srečo je Turbo Boost v nastavitvah BIOSa matične plošče možno izključiti in sistem ročno optimizirati na frekvence, višje od 4 GHz (z ustreznim hlajenjem seveda).
Kako smo preizkušali
Oba nova procesorja smo na tem preizkusu "vpregli" v matično ploščo podjetja Gigabyte z oznako P55-UD4 in jima dodali 4 GB (2 x 2 Gb) Kingstonovega DDR3 PC3-10700 (667 MHz, latence CL9) pomnilnika. Podatke je hranil Western Digitalov Caviar Blue 640 GB, za grafiko pa je skrbel Nvidiin GeForce GTS 250 z 1 GB pomnilnika GDDR3. Celoten sistem je z električno energijo oskrboval Chieftecov napajalnik APS 500W.
Preizkusi so tekli na 32-bitnem sistemu Windows Vista SP2, čeprav bi za popoln izkoristek pomnilnika potrebovali 64-bitno različico. Odločitev je padla zavestno, saj smo želeli ohraniti vsaj določeno mero primerljivosti z rezultati aprilskega velikega testa procesorjev. Iz istega razloga smo ohranili tudi večino preizkusov s programskimi orodji; procesorja smo preizkusili v programih 3DMark Vantage, PCMark Vantage, Cinebench R10, WinRAR 3.8, kodiranju videa po standardu x.264 (poudarek na kakovosti), z orodjem OCCT pa smo si pomagali pri meritvah porabe električne energije.
Pri preizkusu smo se poleg omejenega časa spopadali tudi z nekoliko prešibko strojno opremo (predvsem napajalnik, pa tudi grafična kartica bi lahko bila močnejša oziroma zmogljivejša) in žal tudi z določeno mero nezdružljivosti. Vse to se nam je poznalo predvsem pri preizkusu s 3DMarkom, a o tem več kasneje.
Zmogljivosti poskočnih konjičev
Procesorja s svojimi zmogljivostmi nikakor ne razočarata. Core i7 860 se skorajda enakovredno meri z najšibkejšim soimenjakom na tehnologiji Bloomfield, i7 920. Razlike med rezultati na teh preizkusih in tistimi iz aprila so se vrtele nekje okrog 5 % v korist i7 920, v resnici pa bi bile zaradi slabše grafične kartice zlahka lahko še manjše. Še najbolj zanimiv pa je podatek, da je i7 860 na preizkusu Cinebench R10 dosegel več točk kot i7 920 na aprilskem preizkusu. Razlika je najverjetneje nastala prav zaradi izboljšane tehnologije Turbo Boost.
i5 750 naj bi bil, po Intelovih besedah, optimiziran za večpredstavnost in igranje iger. Rezultat v 3DMark in PCMark Vantage to le potrjuje, saj je le 5 odstotkov slabši od "večjega" brata (če verjamemu Intelu, da procesor ni zgolj optimiziral). Sapa mu začne pohajati pri zahtevnejših operacijah, kjer se še kako pozna odsotnost Hyper-Threadinga; rezultati v Cinebench R10, WinRAR 3.8 in kodiranju videa so slabši za 20 do 30 odstotkov.
Poglavje zase je poraba energije. Tu oba nova procesorja povsem zasenčita starejše Intelove predhodnike. Oba imata deklarirano porabo okrog 95 W, kar v mirovanju tudi drži; i7 860 po naših meritvah porabi v povprečju okrog 91 W, i5 750 pa kake dva W več. Pod polno obremenitvijo poraba precej niha (spet zaradi tehnologije Turbo Boost), vendar se je pri modelu i7 860 ustavila pri "skromnih" 172 W, pri i5 750 pa pri še vedno znosnih 188 W. Če te podatke primerjamo z rezultati aprilskega preizkusa, ugotovimo, da se nova procesorja v mirovanju zlahka lahko merita z najvarčnejšimi Celeroni D in Semproni LE, pri polni obremenitvi pa nekje s Core 2 Quad in Phenomi II. Upoštevati pa je treba, da dobimo v paketu procesorja, ki ste že tovarniško "overclockana"!
Eden izmed preizkušanih računalnikov s strani
Brez otroških bolezni ne gre
Prva "lepotna" napaka gre na račun priloženega hladilnika. Procesorju priloženi hladilnik je med pisanjem članka pravzaprav edini, ki ga v Sloveniji lahko kupimo za novo podnožje (če se seveda prilagajanja ne lotimo sami). Ni preveč glasen in za običajno delo vsekakor zadostuje, prve resne težave pa se pojavijo pri dolgotrajnejši polni obremenitvi sistema. Pri preizkusu porabe smo s programskim orodjem OCCT polno obremenili vsa jedra, frekvenca procesorja i7 860 pa se je dvignila malenkost pod 3 GHz. Po petih minutah se je procesor segrel do temperature 80 stopinj Celzija in preizkus smo morali zaustaviti. Core i5 750 se je pregrel še v krajšem času, vsega dobri 2 minuti smo potrebovali. Za resnejše delo bo torej vsekakor treba seči po boljšem hladilniku, morda pa bo v kratkem začel boljšega prilagati tudi Intel.
Druga napaka nas je pričakala med preizkušanjem v 3DMark Vantage. Čeprav je program procesorju nameril zelo visoko vrednost, grafična kartica ni in ni mogla doseči pričakovanega števila točk (predvsem glede na prejšnje preizkuse podobnih kartic z drugimi procesorji, na privzetih nastavitvah seveda). Stvar se nam je zdela zanimiva tudi zato, ker na podobne ovire ni naletel noben drug preizkusni program, pa tudi sicer je sistem deloval zelo zanesljivo. Zanimivo in po svoje zgovorno je tudi to, da so trenutno v spletu objavljeni številni različni preizkusi novih procesorjev, a na prav nobenem neodvisnem v trenutku pisanja članka ni bil uporabljen tudi preizkus v 3DMark Vantage (le starejše različice). Ali gre za napako v programu, nezdružljivost strojne in programske opreme ali gonilnikov, nam zaradi pomanjkanja časa ni uspelo ugotoviti.
Bavarca ne more voziti vsak ...
Nova i7 in i5 bosta verjetno v kakem letu domovala v različnih konfiguracijah marsikaterega proizvajalca sestavljenih osebnih računalnikov. Osnova je vsekakor dobra, tehnologija pa ima še precej potenciala. Preizkusi so sicer pokazali nekaj otroških bolezni, a na srečo nič zares kritičnega. Žal pa smo se kupci, kot že tolikokrat do zdaj, znašli v dilemi, ali kupiti zdaj ali vendarle še malo počakati.
Podnožje LGA1366 je torej zgodovina, z njim pa, kot kaže, tudi čipovje X58. Intel sicer obljublja, da se kaj podobnega ne bo zgodilo tudi z LGA1156 in čipovjem P55, vendar previdnost ni odveč. Podobno kot Microsoft je Intel na trgu procesorjev kar sam sebi največji konkurent (kljub AMDjevim poizkusom). Povprečnemu uporabniku še danes več kot zadostuje serija Core 2 (oglejte si za zgled le konfiguracije novih Applovih Macov), vojna z AMDjem pa Intel sili v nov in nov razvoj, pri čemer gredo, kot vse kaže, cele serije zelo dobrih izdelkov po hitrem postopku v pokoj. Ceno spopada seveda plačajo kupci, ki si mimogrede lahko kupijo praktično nenadgradljiv sistem.
Nakupa za zdaj še ne moremo svetovati, saj so cene procesorjev (vsaj v Sloveniji) še pošteno zasoljene. Procesor Core i7 920 lahko v času pisanja članka kupimo le za malenkost višjo ceno kot i5 750 (čeprav sta veleprodajni ceni i7 860 in i7 920 enaki), vendar pa nadgradnja ni mogoča. Še najbolj pametno bi bilo (če računalnika ne potrebujete nujno) nakup odložiti na čas po novem letu, ko bi se cene že znale spustiti z višav. Navsezadnje, "bavarca" pač ne more voziti vsak ...
Intel Core i7-860 LGA1156
Cena: 319 EUR.
Za: Izboljšana tehnologija Turbo Boost, varčevanje z energijo.
Proti: Cena, novo podnožje.
Intel Core i5-750 LGA1156
Cena: 222 EUR.
Za: Izboljšana tehnologija Turbo Boost, varčevanje z energijo.
Proti: Ne podpira večnitnosti, novo podnožje.
Testna računalnika PCX, s katerima smo opravili preizkuse, smo dobili v preizkus od podjetja Avtera.