Novell – pionir na področju mreženja

Novell, nekoč omrežni gigant, je na svojem področju kar nekaj časa obvladoval večinski delež trga. Na žalost pa je vodstvo v letih sprejelo kar nekaj slabih odločitev in te so podjetje sčasoma spodnesle.

Sedež podjetja Novell je v mestu Provo v Utahu.

Zgodba o podjetju Novell sega nazaj v 70. leta prejšnjega stoletja. Takrat so jo začeli pisati štirje prijatelji, Dennis Fairclough, Drew Major, Dale Neibaur in Kyle Power. Vsi so najprej nabirali izkušnje v raziskovalnemu inštitutu Eyring (Eyring Research Institute), kjer so opravljali razne raziskave za različne vladne ustanove, kot je vojno letalstvo ZDA (US Air Force) in večja ameriška podjetja (United Airlines, General Electric ...). Po nekaj letih dela pa so se odločili, da je čas za spremembo.

Leta 1979 so v domačem kraju Provo v ameriški zvezni državi Utah ustanovili Novell. Takrat si verjetno še niso mislili, da bo njihovo podjetje v samo nekaj kratkih letih postalo vodilno v svoji stroki in zelo uspešno, pa tudi prepoznavno. Novell je namreč podjetje, ki je tako imenovano Utaško dolino (Utah Valley) spremenilo v središče tehnološkega razvoja v svoji regiji, po vzoru bolj znane kalifornijske Silicijeve doline. Tehnologija, ki so jo razvijali, pa je prispevala k nastanku krajevnih omrežij (LAN). Novell je v zlatih časih veljal za vodilnega ponudnika omrežnih operacijskih sistemov na trgu. Ustvaril je trg, kot ga poznamo danes, in velja za pionirja na svojem področju. Čeprav je na ta trg sčasoma vstopilo vedno več podjetij, je Novell vsaj nekaj časa brez večjih težav obdržal primat. Toda sredi 90. let prejšnjega stoletja so se stvari popolnoma spremenile. Takrat je namreč Novell moral priznati premoč svojega največjega konkurenta – Microsofta.

Mnogi tržni strokovnjaki navajajo, da jih je pokopala velika arogantnost, ki je izvirala iz njihovega tržnega položaja. Svoje uspehe na trgu krajevnih omrežij so začeli jemati kot samoumevne in to jih je čez čas pripeljalo do velikih težav. Preveč truda in predvsem finančnih sredstev so namenili novim poslovnim izzivom in pri tem pozabili na svoj osrednji izdelek.

Vzpon

V prvih letih po ustanovitvi Novella je industrija računalništva ravno zacvetela. Vedno več podjetij je začelo uporabljati računalnike pri svojem poslovanju, a jih ni bilo ravno enostavno povezovati. Novell je ta problem rešil programsko, z omrežnim operacijskim sistemom NetWare, ki ga je razvil leta 1982 in se je med uporabniki hitro prijel. Novell je sicer v začetku 80. let veljal za majhno podjetje, a se je trg, na katerem je posloval, večal neverjetno hitro. Kot zgled navedimo to, da je bilo leta 1984 po svetu vzpostavljenih okoli 50 tisoč računalniških omrežij, ta številka pa se je v samo treh letih povečala na 200 tisoč. Zahvaljujoč uspehu omrežnega operacijskega sistema NetWare, se je Novell v samo nekaj letih prelevil iz majhnega podjetja v eno izmed vodilnih podjetij na področju računalniškega mreženja.

Velika rast tega trga je brž pritegnila pozornost večjih podjetij, med katera štejemo tudi Microsoft. Novell se konkurence ni ustrašil, saj je imel pred njo veliko prednost. Podjetje je namreč delovalo že kar nekaj časa, tako da so se lahko pohvalili z zelo veliko zbirko strank in obenem se je še zelo hitro povečevala. To je dalo Novellu potrebno samozavest, da je istega leta v želji po širitvi poslovanja celo vstopil na borzo. Ta odločitev se je že v nekaj letih izkazala za več kot uspešno, saj je Novell leta 1988 obvladoval kar 50 odstotkov trga krajevnih omrežij, pri tem pa ustvaril za dobrih 250 milijonov evrov prihodka.

Največji korak naprej je naredil septembra 1989, ko je javnosti predstavil Netware 386. Uspelo mu je vzpostaviti velikansko distribucijsko mrežo, ki jo je sestavljalo več kot 13 tisoč prodajalcev. In to z nadvse nizkimi stroški. Prodaja se je takoj precej povečala – to se je pokazalo tudi na bilanci stanja. Prihodki Novella so namreč leta 1989 dosegli 310 milijonov, leto zatem pa že slabih 400 milijonov evrov.

Kombinacija odlične programske opreme se je skupaj s prvovrstno in široko distribucijsko mrežo izkazala za več kot odličen recept za uspeh. Veliko večjih in bolj znanih podjetij, z Microsoftom na čelu, je vseskozi želelo konkurirati Novellu, a brez uspeha. Hitro se je začel širiti tudi onkraj meja Združenih držav Amerike, saj je bil leta 1991 zelo dejaven v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S poslovanjem na omenjenih trgih je ustvaril kar polovico celotnega prihodka. Istega leta je bil tržni delež Novela na trgu LAN kar 63 odstotkov. To pomeni, da je imel velikansko prednost pred konkurenco. In tako je ostalo vse do leta 1994. Lahko bi rekli, da prodajni oddelek Netwara ni prodajal, temveč zgolj sprejemal naročila.

Kljub temu je gigant iz Redmonda v razvoj omrežne povezljivosti na leto vlagal kar 40 milijonov evrov. Sčasoma se mu je ta trud tudi poplačal.

Windows NT se je v bitki z NetWearom sčasoma izkazal za očitnega zmagovalca.

Padec

Velikost je Novellu stopila v glavo – želeli so si postati naslednji Microsoft, zato so mu napovedal vojno. Takratni direktor podjetja, Robert Frankenberg, je namreč v želji po širitvi začel zapravljati. Novell je prevzel podjetje WordPerfect, katerega glavni izdelek je bil (huda!) konkurenca Microsoftovemu Wordu, in še podjetje Borland s preglednico Quattro Pro, ki je bila boj z Excelom. Podjetje je kupilo tudi Unix System Laboratories podjetja AT&T. Vse skupaj se je izkazalo za polomijo, saj je giganta, kot je Microsoft, ki ima veliko več finančnih sredstev, težko premagati v njegovi igri. Novell je v bitko vložil preveč časa, truda in finančnih sredstev in jo za povrh izgubil. Osredotočal se je na napačne poslovne izzive in pri tem pozabil na svoj glavni izdelek in trg, na katerem je Microsoft lovil njih. In kmalu je sledila kazen.

Microsoft je leta 1994 predstavil (tudi) Netwaru konkurenčen izdelek – resen omrežni operacijski sistem Windows NT. Ta je ponujal (veliko) več od Netwara in čeprav rezultati niso bili vidni takoj, se je čez čas Windows NT izkazal za očitnega zmagovalca. Era NetWeara se je bližala koncu. Kmalu zatem so v podjetju sledile konkretne spremembe. Tedanji direktor Frankenberg je odstopil s položaja, njegovo mesto pa je prevzel Eric Schmidt, nekdanji šef Sun Microsystems in trenutni predsednik uprave Googla.

Slednji je že v prvih nekaj tednih začel preoblikovati podjetje. Delovno silo je zmanjšal za slabih 20 odstotkov in spet ves trud vložil oziroma osredotočil na svoj glavni izdelek. To je pomenilo tudi prodajo izdelkov, ki jih je Novell prevzel pod prejšnjim vodstvom. WordPerfect in Quattro Pro sta bila prodana Corelu, pravice do Unixa pa delno prodane podjetju SCO. Precejšnja izguba je bila seveda nujna. Kljub temu se je prizadevanje izkazalo za neuspešno. Podjetje je sčasoma začelo izgubljati tržni delež, čeprav so z leti predstavili še nekaj novih izdelkov. Toda nobeden izmed njih ni ponovil prejšnjih uspehov NetWeara.

Leta 2011 je prevzem Novella s strani podjetja Attachmate postal tudi uraden.

Prevzem

Novell se je naslednje desetletje poskušal vrniti na sam vrh, a mu kljub trudu ni uspelo povrniti starega sijaja. Iz leta v leto je izgubljalo privlačnost in je zaradi finančnih težav začel iskati novega lastnika. Leta 2010 je zanimanje zanj pokazala firma Attachmate in ga tudi prevzela, za 1,6 milijarde evrov. Dodatno je podjetje razprodalo še svoje patente konzorciju CPTN Holdings, ki ga sestavljajo Microsoft, Apple, Oracle in EMC Corporation. S tem so iztržili še dodatnih 330 milijonov evrov. Omenjeni posel oziroma prevzem je bil dokončan leto zatem (2011). Novell bo tako očitno nadaljeval svojo poslovno pot, a kljub temu danes ne izstopa več iz množice.

Poraja se vprašanje, kaj bi se zgodilo, ko bi se vodstvo podjetja v svojih zlatih časih v bitki z Microsoftom odzvalo drugače in bi svoj trud usmerilo na področja, kjer so vsaj takrat obvladovali trg. Bi bila zgodba o Novellu danes docela drugačna?