Novi Applov plenilec

Po dobrih dveh letih in pol je operacijski sistem Mac OS X 10.4, bolj znan pod tržnim imenom Tiger, dočakal upokojitev. V ospredje se je prerinila nova divja mačka - Leopard, kot so pri Applu poimenovali Mac OS X 10.5.

Od vseh različic OS X je Tiger na prizorišču zdržal najdlje, Leopard pa je prvi, ki je znatno zamujal z izidom. Preizkusili smo ga lahko že prvi dan, ko je bil na voljo (hkrati v ZDA in pri nas), res pa je, da članek, ki ga ravnokar berete, nekoliko zamuja.

Sveža namestitev brez preverjanja nosilca DVD je hitra - na prenosniku MacBook Pro smo jo končali v dobrih 15 minutah. Tudi v šesti različici OS X ni ne duha ne sluha o vnašanju serijskih številk, aktivaciji izdelka ali podobni navlaki. Applu lahko za to samo čestitamo.

Ko nameravamo namestiti Leopard v računalnik z nameščeno starejšo različico, imamo na voljo tri možnosti: posodobitev sistema, svežo namestitev z arhiviranjem starega okolja v posebno mapo ter popolnoma svežo namestitev (formatiranje diska). Posodobimo lahko Mace z nameščenim okoljem Tiger ali Panter (Mac OS X 10.4 ali 10.3). Ob namestitvi (ali kadarkoli pozneje) lahko prenesemo uporabniške račune, nastavitve in programe z drugega Maca, če ga imamo.

Nadomeščanje datotek z rezervnimi kopijami je v Time Machine zelo enostavno.

Preizkusili smo posodobitev sistema MacOS X 10.4, pa tudi svežo namestitev, oboje na dveh prenosnikih. iBook G4 je predstavnik izumirajočih jabolčnih računalnikov s procesorjem PowerPC, MacBook Pro pa je seveda "Mactel" z Intelovim dvojedrnim procesorjem. Posodobitev je na obeh sistemih potekala brez posebnosti in velika večina starih programov je "preživela". Tudi za programe, ki v Leopardu sprva niso delovali, so založniki postopoma zagotovili združljivost.

Leopard na prvi pogled ne vsebuje velikih, očitnih sprememb, kakršne nam takoj padejo v oči pri konkurenčnemu okolju Windows Vista. Kmalu pa opazimo novosti, ki jih je, če verjamemo Applovi službi za PR, čez 300 (najbrž so upoštevali tudi spremenjeno ikono za sistemske nastavitve). Najočitnejšo spremembo sta doživela datotečni brskalnik Finder in pristan (Dock). Finder je dobil nov pogled na datoteke - CoverFlow, ki se zgleduje po programu iTunes. V osrednjem delu okna so prikazane ikone datotek in map. S klikanjem se sprehajamo med ikonami po mapi. Quick Look je poseben način hitrega ogleda določenih vrst datotek kar v Finderju. Deluje z besedilnimi datotekami, slikami, dokumenti PDF in html ter večpredstavnimi datotekami (zvočnimi in video). A to še ni vse: Quick Look zmore prikazati Wordove in Excelove dokumente, tudi tiste v zapisu Office 2007. Za prikaz drugih vrst datotek so v Applu pustili možnost dodatkov, ki jih lahko izdelajo razvijalci tretjih podjetij. CoverFlow je lep na oko, zahtevni uporabnik pa se bo najbrž hitreje znašel v vrstičnem ali stolpičnem datotečnem prikazu.

Quick Look omogoča popoln hitri ogled raznovrstnih datotek.

Osnovni grafični vmesnik v Leopardu ni doživel večjih sprememb. Okna so malenkostno manj zaobljena, pristan pa je dobil poudarjen tridimenzionalni videz. Razlika med dejavnimi in nedejavnimi programi v pristanu je slabše opazna.

Tudi Finderjeva stranska plošča z bližnjicami (Sidebar) je spremenjena po vzoru iTunes. Mimogrede, v stolpičnem prikazu Finderja nekoliko pogrešamo časovni drsnik, s katerim je bil opremljen prikaz večpredstavnih datotek.

Program Spaces ni nič drugega kot marketinško poimenovan upravljalnik navideznih namizij. Uporabniki Linuxa poznajo take programe že zelo dolgo, pa tudi za Okna je podobnih programov kar nekaj. V Leopardu lahko delamo z največ 16 namizji, posameznim programom pa določimo, v katerem namizju se odprejo.

Pristan je razdeljen na dva dela. V desnem je skladovnica (Stacks), še ena od uporabnejših novosti v Leopardu. Namenjena je za hiter dostop do datotek ali programov, shranjenih v uporabnikovih najpomembnejših mapah.

Ena najbolj razvpitih novosti v Leopardu je program za izdelovanje varnostnih kopij Time Machine. Njegove nastavitve spreminjamo v sistemski nadzorni plošči. Varnostne kopije lahko shranjujemo na razdelke in diske (vgrajene, izmenljive in omrežne). Če je na disku premalo prostora za izdelavo popolne varnostne kopije, nam program predlaga, naj izberemo mape, katerih varnostnim kopijam se bomo odrekli. Shranjevanje rezervnih kopij na omrežni disk je mogoče le, če je disk priključen na Maca z Leopardom. Uporaba rezervnih kopij je zelo enostavna - na časovni osi izberemo trenutek, iz katerega bi radi povrnili določeno datoteko.

Najhitrejša bližnjica do programov in dokumentov je skladovnica (Stacks).

iChat je program za takojšnje sporočanje, ki je dobil v Leopardu pomembnejšo vlogo, kot jo je imel prej. Omogoča uporabo namizja na daljavo - program deluje kot enostavni strežnik VNC. To pomeni, da lahko Mac upravljamo tudi iz Oken ali morda Linuxa.

Del Leoparda je postal Applov program BootCamp, ki omogoča dvojni zagon Maca - poleg OS X še Windows (ali z nekaj več dela Linux). S programom BootCamp Assistant ustvarimo dodaten razdelek, na katerega namestimo Okna. Ustrezne okenske gonilnike namestimo kar s plošče DVD z Leopardom. Ta je hibridna in vsebuje dva datotečna sistema, eden je viden v OS X, drugi pa v Oknih.

Nekaj posodobitev so doživeli tudi drugi programi, ki jih dobimo skupaj z operacijskim sistemom (Safari, Mail).

Žal je v Leopardu slabše poskrbljeno za varnost. Vgrajen požarni zid privzeto dovoljuje ves dohodni promet. Še huje je z izhodnim, ki ga lahko nadzorujemo le z nastavitvami, dosegljivimi iz ukazne vrstice. Neuporabno za slehernika ... Poleg tega vsebuje Leopard tudi prgišče neprijetnih hroščev. Kljub temu si upamo trditi, da je Leopard pomembna prelomnica na Applovi poti skozi zverinjak operacijskih sistemov.

Mac OS X 10.5

Kaj: Operacijski sistem za računalnike Macintosh.

Izdeluje: Apple, www.apple.com.

Prodaja: E.P.L., www.epl.si.

Cena: 130 evrov za en računalnik, 190 EUR za družinski paket (5 računalnikov).

Za: Številne novosti, ni aktivacije izdelka, ugodna cena za družinski paket, strojne zahteve niso povečane.

Proti: Precej hroščev. Pomanjkljivo nastavljen požarni zid.

Leopard na prvi pogled nima velikih, očitnih sprememb, kakršne takojci opazimo pri konkurenčnemu okolju Windows Vista.