Novi kralj procesorjev

Intel že od predstavitve arhitekture Core pred dvema letoma drži prestol med izdelovalci procesorjev x86. Po tem, ko so proizvodni proces skrčili na 45 nm (takšne tranzistorje ima že zadnja generacija procesorjev Core z jedri Penryn), pa je očitno prišel čas tudi za radikalnejše posege v samo arhitekturo jeder. Rodil se je Intel Core i7.

Novi procesorji, ki so jih razvijali pod kodnim imenom Nehalem, imajo kar 731 milijonov tranzistorjev, v primerjavi s predhodnikom že ob bežnem pogledu na tehnične značilnosti ponujajo eno veliko novost: pomnilniški krmilnik je po novem integriran v sam procesor. S tem je Intel sledil AMDju, ki se je za tak korak odločil že davno s predstavitvijo procesorjev Athlon 64. V praksi to pomeni, da procesor nima več klasičnega sistemskega vodila, saj prek njega zdaj le še izmenjuje podatke z zunanjimi napravami (kot so npr. omrežni vmesnik ali disk), do pomnilnika pa dostopa po namenskem pomnilniškem vodilu. Krmilnik podpira pomnilnik DDR3, do njega dostopa prek 128-bitnega vodila, omogoča pa trikanalni dostop do pomnilniških modulov. To pomeni, da bomo v prihodnje videvali veliko računalnikov s 3 GB (tremi moduli po 1 GB) pomnilnika. Prenovljena arhitektura vodil seveda prinese s seboj tudi drugačno podnožje: namesto podnožja LGA775 bomo na novih osnovnih ploščah imeli podnožje LGA1336, ki ima, kot pove ime, 1366 nožic. S prehodom na integrirani pomnilniški krmilnik je Intel pridobil predvsem pri pasovni širini pomnilniškega vodila: Nehalem lahko hkrati prenese 3,4-krat več podatkov od procesorjev prejšnjega rodu, s prehodom na pomnilnik DDR3 z višjim taktom delovanja pa se bo ta razlika še povečala.

Procesorji Intel Core i7 imajo kar 731 milijonov tranzistorjev

Druga velika sprememba v arhitekturi je drugačna organiziranost predpomnilnika. Drugostopenjski predpomnilnik je majhen, le 256 KB na jedro (torej 1 MB za vsa štiri jedra skupaj), vsa jedra pa si delijo še skupni 8 MB velik tretjestopenjski predpomnilnik. Kot tretjo veliko novost moramo izpostaviti vrnitev hipernitnosti - tehnologije, ki je pred leti v procesorjih Pentium 4 posnemala dvoprocesorsko delovanje, tako da je na enem jedru hkrati izvajala dve niti. Core i7 podpira hipernitnost. To pomeni, da operacijski sistem vidi osem ločenih jeder, čeprav so Nehalemi (zaenkrat) opremljeni s "samo" štirimi jedri.

Zaradi hipernitnosti sistem vidi osem jeder, čeprav ima procesor samo štiri.

Poleg omenjenih novosti je Intel seveda izboljšal tudi nekaj manj očitnih podrobnosti. Izboljšali so podporo vzporednemu računanju, tako da zdaj procesor v enem ciklu izvede do 33 % več mikroukazov od predhodnika. Nekako smo že navajeni, da vsaka generacija prinese tudi nove ukaze SSE, ki izboljšajo zmogljivost procesorjev v večpredstavnih programih: pri i7 so na voljo ukazi SSE 4.2, ki še nekoliko izboljšajo njihovo delovanje (če programska oprema nove ukaze podpira, seveda). Procesor kljub štirim jedrom in večji zmogljivosti ne porabi občutneje več energije od predhodnika: pri polni obremenitvi porabi 130 W (bralci z dobrim spominom se bodo spomnili, da je to približno enaka vrednost, kot smo jo pred leti zapisali pri prvih procesorjih Pentium 4 z 90 nm jedrom).

Pomnilnik je po novem tipa DDR3, za optimalno delovanje pa potrebujemo tri module in ne več par

Z novimi procesorji je Intel predstavil tudi nov sistemski nabor. Intel X58 se precej razlikuje od predhodnikov in to je, glede na to, da nima več pomnilniškega krmilnika, pričakovano. Sistemsko vodilo nadomešča vodilo Quickpath, ki je zadolženo za povezovanje z drugimi napravami in v primerjavi s sistemskim vodilom pri naboru X48 ponuja 2x večjo pasovno širino: 25,6 Gb/s. V navezi z južnim mostom ICH-10 (ki so ga predstavili že ob splovitvi nabora X48) bo ponujal do štiri vodila PCI-E 16x (od tega dve s podporo novejšemu standardu PCI-E 2.0). Osnovne plošče z X58 bodo podpirale do šest pomnilniških modulov DDR3 in največ 24 GB pomnilnika (z razvojem tehnologije DDR3 pa v prihodnje verjetno še več). Največji takt pomnilniškega vodila bo ob predstavitvi novih plošč 1333 GHz. To pomeni, da bo zmogljivost pomnilniškega vodila 32 GB/s.

Ob predstavitvi procesorjev bo Core i7 na voljo s tremi takti delovanja: model i7 920 bo deloval s taktom 2,66 GHz, i7 940 pri 2,93 GHz, novi Intelov paradni konj pa ima kot vedno oznako Extreme Edition: Core i7 965 EE deluje s taktom 3,2 GHz. Cene novih procesorjev se gibljejo od 284 dolarjev na kos (ob nakupu 1000 kosov) do 999 dolarjev na kos za ekstremneža.

V našem preizkusnem računalniku smo imeli na voljo najzmogljivejši procesor i7: model 965 EE. Procesor je bil nameščen na osnovno ploščo s sistemskim naborom X58 in s 3 GB pomnilnika DDR3 (3 × 1 GB). Za grafiko je poskrbela kartica z nVidiinim procesorjem GeForce GTX280, v računalnik pa je bil vgrajen še disk Western Digital Velociraptor. Novi procesor smo postavili ob bok prejšnjim generacijam Intelovih procesorjev: model Core 2 Quad Q9650 je eden najzmogljivejših modelov prejšnje generacije, model Core 2 Quad Q6600 pa še vedno procesor z najboljšim razmerjem med ceno in zmogljivostjo med štirijedrniki. Oba procesorja prejšnje generacije smo preizkusili na osnovni plošči z naborom Intel X38, na kateri je bilo 4 GB (2 × 2 GB) pomnilnika DDR2. Opravičiti se moramo, da nam zaradi omejenega časa - procesor Core i7 smo namreč dobili na preizkus tik pred koncem redakcije, Intelovih procesorjev ni uspelo primerjati tudi z najzmogljivejšimi AMDjevimi modeli.

Intel Core i7 965 EE

Kaj: Procesor.

Izdeluje: Intel, www.intel.com.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si, Elkotex, www.elkotex.si.

Cena: Še ni znana.

Za: Računska zmogljivost, integriran pomnilniški krmilnik.

Proti: Omejene pospešitve v igrah v primerjavi s predhodnikom.

Rezultati pokažejo, da je pri opravilih, ki zahtevajo veliko vzporednega izvajanja in matematičnih izračunov, Core i7 občutno zmogljivejši od prejšnje generacije procesorjev. Pri določenih testih je razlika skoraj 50 odstotkov. Razočarala pa nas je zmogljivost novinca v igrah, kjer so razlike precej manjše in v nekaterih primerih celo zanemarljive. To smo potihoma sicer pričakovali, saj so v Intelu namignili, da bodo pri novi arhitekturi izboljšali zmogljivost predvsem na področjih, kjer se jim je AMD že nevarno približal, se pravi pri zmogljivosti procesorjev v strežnikih in delovnih postajah. Računamo pa lahko, da bo z izboljšavami na področju programske opreme tudi sicer razlika v prihodnje še večja, čeprav že zadnjih nekaj let velja pravilo, da je za zmogljivost pri igrah pomembnejša zmogljiva grafična kartica kot najnovejši procesor. Omeniti velja, da je procesor med delovanjem tudi ob večjih obremenitvah dokaj hladen, precej bolj pa se greje sistemski nabor - slednje je značilno pravzaprav že za zadnjih nekaj generacij naborov.

Je Intelu po dveh letih uspel tak korak naprej, kot mu je uspelo s procesorji Core 2 Duo? Prvi rezultati kažejo, da vsekakor. S prihodom novih procesorjev pa se bodo občutneje pocenile tudi prejšnje generacije procesorjev, tako da bodo še bolj konkurenčni v primerjavi z AMDji. Nekatere tehnološke novosti, ki jih najdemo v i7, je AMD (pa tudi druga podjetja) sicer posvojil že prej, vendar v tem trenutku Intelov največji konkurent nima na voljo izdelka, s katerim bi lahko konkuriral novim procesorjem. Če ob tem omenimo še to, da bo nova generacija AMDjev, procesorji Bulldozer, verjetno na voljo šele naslednje leto (pri AMDju sicer trdijo, da že letos), lahko predvidevamo, da se bo Intel tudi v naslednjih mesecih s Core i7 brez težav obdržal na prestolu med izdelovalci procesorjev.

Preizkusni računalnik smo dobili od podjetja Avtera, www.avtera.si