Novice 1991-1995 #30let
MS-DOS 5.0, oktober 1991
Nova verzija DOS-a je v prodaji že od junija. Vendar velik odziv distributerjem povzroča precejšnje težave. Tudi vojna v Sloveniji je naredila svoje, zato morajo kupci malo dlje čakati na svoj operacijski sistem. Redna dobava naj bi stekla oktobra. Sicer pa se novi DOS kar precej razlikuje od starega. Ena glavnih novosti je vgrajena podpora za nabore znakov srednje in vzhodno evropskih držav (ČSFR, Madžarska, Yugoslavija, Poljska), t.i. Code Page 852, ki je industrijski standard za srednjeevropske znake. MS-Dos 5.0 Upgrade je namenjen predvsem uporabnikom, ki do sedaj niso uporabljali legalne verzije. Še naprej pa ga bodo distribuirali proizvajalci strojne opreme.
lnfo: Atlantis, Cankarjeva 4, Ljubljana
tel.: 061-221-608
80 MB Quantum, november 1991
Quantum je svojima diskoma s kapacitetama 52 MB in 105 MB dodal še disk s kapaciteto 80 MB. Zaradi zahtev tržišča vse več izdelovalcev PCjev vgrajuje diske s kapaciteto 80 MB. Quantum ProDrive LPS 80AT ima hitrejši čas dostopa kot disk s kapaciteto 105 MB, v vseh drugih značilnostih pa mu je podoben. Disk LPS 80A Tima med vsemi 80 MB diski najhitrejši čas dostopa: 15 ms. S 64 K predpomnilnika se čas dostopa še skrajša, in sicer na le 11 ms.
0S/2 2.0 bo na voljo marca, januar 1992
OS/2 verzija 2.0, ki bo naprodaj marca letos, nudi resnično večopravilnost - hkratno izvajanje več aplikacij. Vsebuje tudi lupino, imenovano Workplace Shell. Lupina je grafično okolje z ikonami, ki uporablja IBMov standard CUA. OS/2 2.0 je primeren za okolja, ki segajo od aplikacij na narečnih računalnikih do zahtevnih postopkov na računalniških omrežjih. Brez sprememb bo mogoča uporaba najširšega izbora aplikacij za DOS, Windows in 16-bitnih aplikacij za OS/2. OS/2 2.0 bo podpiral tudi 32-bitne aplikacije širokega kroga programskih razvijalcev. V operacijski sistem so vključene številne "namizne" aplikacije - koledar, beležnica, urnik, dnevni in mesečni rokovnik in preglednice.
Windows 3.1 med ljudstvom, januar 1992
V začetku aprila je velikan softvera Microsoft začel po vsem svetu dobavljati najnovejšo verzijo svojega uspešnega paketa Windows. Verzija 3.1 softvera za delovno okolje ima v primerjavi z verzijo 3.0, ki je Windows uveljavila kot najbolj razširjeno okolje za DOS računalnike, več kot tisoč izboljšav. Te večinoma temeljijo na zelo obsežni raziskavi želja in pripomb uporabnikov.
Izboljšave Windows 3.1 lahko razdelimo na štiri glavne kategorije: enostavnost uporabe, hitrost, zanesljivost in inovacije. Instalacija, med katero program prepozna več strojnih in programskih konfiguracij ter zna upoštevati široko paleto rezidentnih programov, ki znajo povzročati težave, je enostavnejša.
Upravnik datotek (File Manager) omogoča intuitivnejše delo z datotekami. Če hočemo datoteko tiskati, njegovo ikono z miško potegnemo do ikone upravnika tiskalnika. Upravnik tiskalnika zna prekinjena opravila nadaljevati samodejno, brez posredovanja uporabnika. Če na primer zmanjka papirja, nadaljuje s tiskanjem, čim naložimo papir.
Windows 3.0 so uporabniki zamerili počasnost. Verzija 3.1 naj bi bila precej hitrejša. Po oceni proizvajalca potrebuje za prestavitev 64 datotek 10-krat manj časa kot njegov predhodnik, pri shranjevanju PageMakerjeve datoteke 1,6-krat manj, pri tiskanju Excelove preglednice 2-krat manj, pri nalaganju Core!DRAWove datoteke pa 1,7-krat manj.
Newtonovo jabolko, julij 1992
Firma Apple je predstavila novo tehnologijo Newton, ki naj bi bila v osebnem računalništvu revolucionarna.
Newton je nekakšna mešanica računalnika in potrošniške elektronike. Apple tovrstne naprave imenuje "osebni digitalni pomočniki" . Napovedujejo, da bodo v bližnji prihodnosti preplavile tržišče in ga osvojile.
Apple Newton je majhna prenosna naprava z zmogljivostmi resnega osebnega računalnika, na katero lahko pišemo ali rišemo z elektronskim peresom, z njim računamo, si urejamo dnevne aktivnosti in komuniciramo. Posebej je poudarjena zadnja funkcija, ki postaja v sodobnem poslovnem svetu prevladujoča. Z Newtonom lahko komuniciramo (na primer izmenjujemo podatke ali pošiljamo fakse) brezžično in prek satelita. Proizvajalčev namen je, da bi napravica postala nekakšna "high-tech" beležnica. Newton naj bi stal manj kot 1000 dolarjev in bo predvidoma prišel na tržišče v začetku leta 1993.
US Robotics najavlja V.Fast modeme, september 1992
Predstavniki US Robotics so na nedavni tiskovni konferenci povedali, da bodo njihovi dosedanji najhitrejši modeli (FAST Dual, Courier V.32bis in drugi) sposobni že konec tega leta delovati s hitrostjo 28800 bitov/ s, kar je dvakrat hitreje od najhitrejših standardnih modemov (V.32bis). V.fast je najnovejši projekt CCITT za standardizacijo še hitrejših protokolov za prenos podatkov po telefonskih linijah. Prvotno se je govorilo o 24000 b/s, vendar bo sedaj očitno 28800 b/s zgornja meja. To hitrost lahko modem doseže tako, da bolje izkoristi frekvenčni pas. Trenutno še marsikje obstoječe linije ne omogočajo tako velikega kakovostnega preskoka, vendar se pričakuje popolna digitalizacija telefonskega omrežja, ki bi to omogočala. Po pričakovanjih bi lahko modemi zanesljivo na preko 80% linij delovali pri hitrosti 19200 b/s, 50 % pri 24000 b/s in dobrih 20 % pri najvišjih hitrostih. Poznavalci pravijo, da bo predlog specifikacij sprejet do leta 1993, standard pa do leta 1994. Lastniki sedanjih USR modemov bodo lahko za 299 dolarjev dodali kartico (daughterboard) z novimi čipi in že bodo pripravljeni za prihodnost.
Moje mesto, november 1992
Marand bo začel prodajati programski paket Moje mesto, računalniški zemljevid mesta Ljubljane. Program najde ulice, gledališča, cerkve, kina, hotele, bencinske servise in podobno. Izmeri tudi razdaljo, ki jo označimo na zemljevidu. Za nekatere objekte pokaže sliko.
Program še ni popolnoma izgotovljen. Če bo končna verzija uspešna, obljubljajo razširitev na druga mesta.
Prvi koraki mikroprocesorja Alpha, december 1992
Sedanja recesija v računalniški industriji je že prizadela mnoga uveljavljena podjetja, med njimi verjetno najbolj giganta DEC. Tudi zaradi omenjenih težav podjetje precej pričakuje od mikroprocesorja z imenom Alpha, ki so ga razvili v lastni hiši in naj bi tvoril osnovo za paleto od največjih do najmanjših računalniških sistemov. DEC je v Franciji prikazal prve prototipe računalnikov Alpha PC, ki so bili opremljeni s preliminarnimi procesorji s hitrostjo 150 MHz. Ko bodo naslednje leto ti sistemi nared, naj bi omogočili šestkrat večje zmogljivosti kot Intelov procesor 80486. K uspehu projekta bo zagotovo prispeval sporazum s Microsoftom, ki bo nastajajoče Windows NT prilagodil tudi delu s čipom Alpha.
Novell Netware 4.0 : prijaznejši LAN, februar 1993
Novellov marketinški aparat je začel kupce ogrevati z občasnimi objavami lastnosti nove verzije najbolj razširjenega omrežnega operacijskega sistema. Čeprav Netware 4.0 lahko pričakujemo šele v prvi tretjini letošnjega leta, je že jasno, da bo "štirka" postavila nove standarde in temelje v razvoju lokalnih omrežij. Namenjena je med drugim tistim, ki jim je verzija 3.11 pretesna in prešibka. Nova verzija bo podpirala do 1000 uporabnikov z enim samim strežnikom. Uporabniki omrežij z več strežniki bodo veseli nove zmožnosti, globalnega imenika. Imeniki posameznih strežnikov bodo za uporabnika vidni kot en sam velik imenik, kar olajša iskanje in obdelavo podatkov. Uporabniki nove verzije bodo na ta ·način lahko videli tudi imenike strežnikov, ki so opremljenimi z Netware 3.11 in 2.2.
Veliko izboljšav lahko pričakujemo tudi na področju varnosti. Administrator omrežja bo imel poslej še večji pregled nad stanjem in delovanjem omrežja ter dejavnostjo posameznih uporabnikov. Varnostni mehanizmi naj bi ustrezali tudi predpisom ameriške vojske, čeprav še ni znano, ali bo najvišja stopnja implementirana v prvi verziji.
Največja novost je morda HCSS (High Capacity Storage System), ki omogoča lažje ter učinkovitejše hranjenje in obdelavo dokumentov v katerikoli obliki. HCSS omogoča združevanje trdih diskov, WORM diskov in drugih optičnih sistemov v en sam logičen volumen. Za uporabnika bodo vsi dokumenti v že prej omenjenem globalnem imeniku, ne glede na to, kje se fizično nahajajo. Da bi laže prišli do želene datoteke, bodo uvedli indeksne kartice, kamor bomo lahko vpisali vsebino posamezne datoteke. Na ta način lahko opišemo skenirano sliko dokumenta, ki bi ga bilo drugače težko najti. Netware 4.0 naj bi vseboval tudi vgrajeno kompresijo podatkov, kar pomeni dodaten prihranek-prostora na diskih. Nova verzija naj bi omogočala zrcaljenje strežnikov, tako kot je to uvedeno v verziji SFT Level III. V tem primeru dva strežnika lahko povežemo z optičnim kablom, in če eden odpove, drugi takoj prevzame njegovo vlogo, ne da bi uporabnik to opazil. Pri tem sploh ni nujno, da sta računalnika enaka. Primarni strežnik je lahko hitra in zmogljiva 486ka, sekundarni pa cenejši 386, kar zmanjša stroške implementacije tega sistema. Netware 4.0 bo mnogo bolje podpiral povezavo v širša omrežja tipa WAN in MAN. Poleg globalnega imenika je tu še "burst mode" prenos za pohitritev prenosa podatkov po omenjenih omrežjih. Novi izdelek B Monitor februar 1993 bo na vrhu lestvice Netware. Verzijo 3.X bodo še naprej razvijali, tako da lahko pričakujemo tudi novejše inačice. Očitno pa se bliža konec serije 2.X. Verzijo 2.2 bodo še vedno prodajali in podpirali, vendar ne načrtujejo nadaljnjega razvoja. Verzija 4.0 bo zagotovo najboljši odgovor na nove konkurente, kot so OS/2 IAN Manager in Windows NT Lan Manager. Ni pa še jasna strategija do Novellovega drugega izdelka, dolgo pričakovanega Unixware.
NeXT pripravlja teren, junij 1992
Podjetje NeXT se je v zadnjem mesecu zateklo k uporabi vseh razpoložljivih orožij in orodij, s katerimi skušajo ohraniti pri življenju zanimanje javnosti za prihajajoči NextStep 486. Steve Jobs, lastnik NeXTa in prvi mož tega podjetja, trdi, da bo do 25. maja, ko bodo NextStep 486 uradno predstavili na konferenci v San Franciscu, operacijski sistem na voljo kot tovarniško vgrajen sistem na računalnikih številnih znanih proizvajalcev. Načrte za prvo vgradnjo so potrdili Deli, Data General, Epson, NEC in Siemens/Nixdorl. Tik pred sklenitvijo dogovora pa sta tudi podjetji Hewlett-Packard in celo sam IBM.
Na sejmu bodo prikazali tudi delovanje na računalnikih podjetij DEC, AST, NCR, Zenith, Toshiba in Gateway 2000, vendar s temi še niso sklenili konkretnih dogovorov. Kljub lepim NeXTovim obetom so analitiki, kar se uspeha operacijskega sistema tiče, precej skeptični, saj sta za mnoge glavna favorita Windows NT in prihajajoči Taligent. Po njihovem mnenju NeXT preprosto nima dovolj možnosti, da bi omenjenima sistemoma na trgu uspešno konkuriral, zato je toliko bolj verjetna uresničitev napovedi, da se bo NeXT povezal s kakim uglednim in močnim podjetjem.
PowerPC – odgovor na Pentium, julij 1992
IBM in Apple sporočata, da bodo prve PowerPC računalnike predstavili najkasneje v enem letu. Mikroprocesor PowerPC, ki je plod sodelovanja med IBMom in Applom, ima zelo nizke proizvodne stroške, tako da bo cena celotnega računalnika nižja od 3000 USD. Prvi IBMovi PowerPCji bodo na voljo že januarja 1994, medtem ko bo Apple svoje modele predsk1vil nekaj mesecev kasneje. V začetku bodo računalniki opremljeni s 50 in 66 MHz verzijo mikroproceso1ia, vendar je Apple že p1ikazal tudi delujočo verzijo s hitrostjo 80 MHz. Po besedah Applovega predsednika Johna Sculleyja prenos aplikacij v novo okolje ne bo težaven.
PowerPC arhitektura je popolnoma združljiva z obstoječimi Maci in Motorolino družino mikroprocesorjev 68000. Obstoječe programe bo možno uporabljati brez prevajanja. Applovi tehniki so na konferenci v San Franciscu dokazali, da ti programi na PowerPC računalniku delujejo vsaj tako hitro kot na najhitrejšem modelu Apple Quadra, prave PowerPC aplikacije pa naj bi delovale celo trikrat hitreje. Sedanji PowerPC model 601 je le prvi iz družine načrtovanih mikroprocesorjev. Prvi naslednik bo model 603, ki bo energetsko varčen in namenjen predvsem prenosnim računalnikom. Model 604 bo namenjen zmogljivim delovnim postajam in datotečnim strežnikom. Vrh ponudbe bo predstavljal model 620, ki bo v celoti 64-bitni mikroprocesor.
Video CD, november 1992
Na področju CD plošč se nam obeta nov, pomemben standard. Phillips in tri najpomembnejša japonska podjetja, Sony, Victor in Matsushita, so dokončno sprejeli in potrdili nov standard za shranjevanje video posnetkov na kompaktni disk (CD). Novi standard, Video CD, je namenjen najširši uporabi, in to ne le na računalniškem področju.
Nova tehnologija nadomešča sorazmerno neuspešne video diske. Na en CD standardne velikosti lahko z zgoščevanjem podatkov spravijo 74 minut dolg posnetek v formatu MPEG-1. Tako lahko že kmalu pričakujemo filme in druge posnetke, ki so trenutno še v domeni videokaset, tudi na CD ploščah.
Nova tehnologija ponuja še več: dve ravni ločljivosti, popolnoma zamrznjene slike in izpis podatkov o filmu med njegovim predvajanjem. Že v kratkem lahko pričakujemo prve video CD predvajalnike.
S tem formatom so še največ pridobile CD-I enote, ki sedaj poleg avdio CDjev, video iger in interaktivnih CDjev omogočaj o tudi predvajanje video CD filmov. Za to moramo dokupiti le še MPEG-1 dekoder. Enako velja tudi za lastnike računalniških CDROM enot. S tem se CD tehnologija dokončno uveljavlja kot medij prihodnosti za prenos in razširjanje informacij.
Prodanih več kot 40 milijonov Windows, januar 1994
Raziskava, opravljena pred kakim letom, je pokazala, da le tretjina vseh kupcev Microsoftovih Oken ta operacijski sistem dejansko uporablja. Toda pri Microsoftu si s takimi podatki ne belijo glave, saj zadnje številke kažejo, da so uporabniki pokupili že več kot 40 milijonov paketov s tem operacijskim sistemom. Bill Gates in druščina celo trdijo, da so ravno Okna "odgovorna" za okroglih 500 novoustanovljenih podjetij (podatek za ZDA) , ki letno ustvarijo 280 milijonov dolarjev dobička. Te tvrdke dajejo kruh približno 17.300 delavcem po vseh ZDA, številka za ves planet pa je gotovo nekajkrat višja. Ob tem pri Microsoftu poudarjajo, da je le v ZDA več kot 16.000 družb, ki razvijajo okenske programe. Skratka, očitno je, da Okna niso le operacijski sistem, ampak celotna industrija, katere promet se bo v naslednjem letu povečal za vsaj 35 odstotkov.
Slovenski pregledovalnik za WinWord 6.0, marec 1994
Ljubljansko podjetje Marmis je s kamniškim Amebisom podpisalo pogodbo za ekskluzivno prodajo slovenskega pregledovalnika besedil μBesAna, prilagojenega za delo v urejevalniku Word for Windows 6.0.
μBesAna je slovenski črkovalnik in slovar sinonimov. Njegov slovar premore več kot 400.000 besed, v slovarju sinonimov pa je okoli 60.000 gesel.
Marmis bo ponudil μBesAno vsem kupcem programa Word for Windows 6.0.
Slovenski System 7, april 1994
Slovenska distributerja za Apple, Jabolko in MacAda, sta se odločila posloveniti System 7. Glede na to, da pri nas Macov ni ravno veliko, je stvar bolj prestižne kot komercialne narave. Mac, in s tem tudi njegov operacijski sistem, je od nekdaj veljal za zelo prijaznega do uporabnikov, temelj prijaznosti pa je vsekakor pogovor v materinem jeziku. Operacijski sistem bo predvidoma dokončno preveden do uradne predstavitve PowerMacov na CeBitu.
Začetki standarda "vstavi in poženi", maj 1994
Proizvajalci so naposled končali razvoj novih izdelkov, ki bodo upoštevali specifikacijo "vstavi in poženi" (Plug and Play), namenjeno enostavnejši namestitvi novih kartic in zunanjih naprav v računalnik. V nekaj mesecih naj bi cel kup proizvajalcev v svoje računalnike začel vgrajevati BIOS "vstavi in poženi" in programsko opremo za okolji DOS ter Windows.
Prva verzija standarda "vstavi in poženi" namesto uporabnika razpozna novo kartico in jo avtomatsko nastavi s primernimi parametri. Zagotovljena je podpora za vodila ISA, PCI in PCMCIA. Največ težav proizvajalci pričakujejo v tistih sistemih, ki bodo uporabljali še stare kartice in zunanje enote. Če je kaka kartica hardversko nastavljena na prekinitveno raven IRQ4, potem lahko tudi "vstavi in poženi" odpove. K sreči mnogi trdijo, da so njihovi starejši izdelki narejeni tako, da jih bo mogoče softversko nadgraditi. Bodisi z novimi gonilniki ali pa z novim programom za tiste, ki imajo svoj BIOS shranjen v pomnilniku Flash RAM.
Težave so tudi drugje. V BIOSu današnjih računalnikov je sorazmerno malo prostora, zato tisti, ki so v njih vgradili cel sistem z menuji in diagnostiko, trdijo, da ga bo premalo. Ker pa je združljivost s standardom "vstavi in poženi" pomembnejša, bodo najbrž del diagnostične kode premestili na diskete. Težave imajo tudi načrtovalci notesov, ki nameravajo s svojimi modeli predstaviti tudi razširitvene postaje za dinamično vgradnjo. Ker taki sistemi predvidevajo priključitev računalnika med njegovim delovanjem, bo moral tudi standard "vstavi in poženi" avtomatsko razpoznati spremembo opreme. Proizvajalci precej hvalijo prihajajoče Windows 4.0, ki bodo celotno zadevo precej olajšali z uporabo posebne ravni za avtomatsko razpoznavo zunanjih naprav. Zaradi omenjenih težav lahko pričakujemo , da bodo standard "vstavi in poženi" še nadalje razvijali.
Prvi večprocesorski PCji, julij 1994
Le malo zatem, ko so proizvajalci dokončno potrdili in sprejeli Intelovo večprocesorsko arhitekturo MPS 1.1, so podjetja že začela s predstavitvami računalnikov, ki bodo PCjem, najbolj pa omrežjem, prinesli novo raven procesorske zmogljivosti. Mnogo sestavnih delov še ni povsem dorečenih , a vse kaže, da bo imel že v drugi polovici leta vsak proizvajalec v svojem prodajnem programu vsaj en tak model.
Med prvimi so javnosti predstavili svoj prototip pri Detlu, kjer z modelom PowerEdge 590/SP ponujajo dva 90 MHz Pentiuma, poleg tega pa še vodilo PCI ter vmesnik SCSI in omrežni vmesnik na osnovni plošči. Ker naj bi bil računalnik predvsem datotečni strežnik, je na voljo več diskovnih možnosti.
Pri Detlu so ta računalnik razvili iz enoprocesorskega modela, ki so mu dodali nove elemente in podporo za dva procesorja. Zato naj bi bil le malce dražji od podobnega enoprocesorskega modela, čeprav pri Detlu še vedno ne omenjajo končne cene.
Še bolj zanimiv računalnik so predstavili pri podjetju ALR. Njihov Revolution Q-SMP lahko sprejme do štiri 90 ali 100 MHz Pentiume, poleg tega pa kar do 1 GB EDC (error detection and correction) pomnilnika RAM. Vse skupaj je z zunanjim svetom povezano prek kombinacije vodil EISA in VLB.
ALR je tako eden prvih proizvajalcev PCjev, ki je v svoj model vgradil pomnilnik EDC. To je pred leti uvedel IBM s svojimi največjimi modeli iz družine PSI 2. V računalniku je prostora za naj več 22 GB pomnilniških medijev. Podobno kot pri Dellu so tudi pri ALR zagotovili združljivost z Intelovo specifikacijo MPS. Še najbolj preseneča cena, saj stane najcenejši model z enim 90 MHz Pentiumom 6495 dolarjev, 100 MHz model pa 6995 dolarjev.
Seveda ni operacijski sistem pri takih računalnikih nič manj pomemben od hardverske zasnove. Izbira je še zelo omejena, saj vse kaže, da bo sprva na voljo le prirejena verzija operacijskega sistema Windows NT ter Windows NTAS (NT Advanced Server). Za drugo polovico leta napoveduje podobno verzijo tudi IBM s svojim večprocesorskim OS/2, vendar še vedno ni jasno, katere arhitekture bo podpirala. Pri Novellu doslej še niso razkrili svojih načrtov, zato bo treba na večprocesorski NetWare najverjetneje počakati do naslednjega leta.
Bryce, september 1994
HSC Software, avtor že skorajda kultnih dodatkov (plug-in) za PhotoShop - Kai's Power Tools, je svojo ponudbo razširil še za dva grafična programa.
Prvi je KPT Bryce. Namenjen je računalniški izdelavi pokrajin. Program je hkrati orodje za obdelavo 3D predmetov in orodje za izdelavo pokrajin, in vendar se od obeh kategorij programov precej razlikuje. Večina dosedanjih generatorjev pokrajin deluje po načelu izbire že izdelanih pokrajin, na katere lahko uporabnik le malenkostno vpliva. KPT Bryce pa temelji na popolnoma matematični osnovi oziroma na metodi sledenja žarkom (ray tracing), kar pomeni, da je program časovno zelo potraten. Avtorji pravijo, da dokončna izdelava pokrajin traja od 15 minut do nekaj ur, odvisno od zapletenosti pokrajine.
Izdelane pokrajine lahko uporabimo kot običajne rastrske slike v svojih izdelkih ali pa jih vključimo v varčevalnike zaslona. Ob nakupu Brycea namreč dobimo tudi preprost varčevalnik zaslona, ki lahko prikazuje izdelane slike, ki se vrtijo v prostoru, podprt pa je tudi varčevalnik After Dark. Program odlikuje tudi zelo intuitiven uporabniški vmesnik, ki omogoča delo (oziroma, kot pravijo avtorji, igranje) tudi 10-letnim otrokom.
Zaenkrat je na voljo samo različica za računalnike Machintosh, hardverske zahteve pa so katerikoli računalnik Mac s 68040 procesorjem, ki vsebuje matematični koprocesor, in 6 MB prostega pomnilnika. Poleg programa dobimo še CD-ROM z nekaj sto MB že izdelanih pokrajin. Promocijska cena znaša samo 99 USD.
Temu programu je po ceni (3995 USD) pravo nasprotje Live Picture, program, na katerega so profesionalni uporabniki kar dolgo čakali. Namenjen je obdelavi in izdelavi do 500 MB velikih rastrskih slik, ki so za navadne programe (npr. PhotoShop) preveliki, oziroma je delo z njimi nemogoče počasno. Omogoča delo z neomejenim številom predmetov, ki jih lahko poljubno kombiniramo (združujemo, preslikavamo, premikamo ... ). Program je na svojem področju posebnost, ker vsako spremembo na obdelovani sliki zapiše kot matematični izraz. To poleg majhne porabe pomnilnika omogoča tudi poljubno število razveljavitvenih stopenj (undo levels), kar je bilo pri dosedanjih programih nedosegljivo. Čeprav lahko dokončna izdelava rastrske slike traja tudi več ur, uporabniki, ki so program že uporabljali, trdijo, da je prihranek časa pri ustvarjalnem delu tega vreden.
Program vsebuje tudi orodja za delo v barvnem prostoru CMYK, vključuje predpregled CMYK in izpis, omogoča pa tudi izdelavo lastne separacijske tabele.
Tudi ta program je namenjen samo računalnikom Macintosh, v trenutku, ko to berete, pa bi morala biti na voljo tudi različica za PowerMace.
Novi način razpoznave pisave - Grafitti, november 1994
Nova tehnologija, ki so jo razvili pri ameriškem podjetju Palm Computing, obljublja večjo zanesljivost pri razpoznavi človeške pisave. Vmesnik z zanimivim imenom Grafitti se od drugih podobnih tehnologij močno razlikuje. Medtem ko so se skušali dosedanji tovrstni programi prilagoditi navadni človeški pisavi in za dopolnilo uporabiti bazo "spoznanj", Grafitti uporablja točno definirano abecedo in obliko znakov, ki so med sabo dovolj različni , da so morebitni dvomi prava redkost. Po besedah prvih beta preskuševalcev so z novim sistemom dosegli več kot 99- odstotno zanesljivost razpoznave. Nič manj pomemben ni podatek, da potrebuje nova tehnologija precej manj procesorske moči kot je bilo v navadi doslej. Tako so tudi ob uporabi standardne opreme (Casio Zoomer) dosegli kar visoko hitrost razpoznave. Ta trenutno znaša okoli 30 besed na minuto. Uporabniki trdijo, da je učenje spremenjene abecede hitro in ne povzroča večjih težav. Grafitti je trenutno na voljo za operacijski sistem Geos v Casiovem Zoomerju ter za Magic Cap OS v Sonyjevem računalniku Magic Link PDA. Konec leta naj bi podporo razširili še na Applov Newton, za naslednje leto pa načrtujejo verzijo za Microsoftov operacijski sistem WinPad.
Bob namesto Oken?, marec 1995
Okenski sistem, ki omogoča večjo preglednost, enostavnejšo uporabo in lepši grafični vmesnik, je že dodobra uveljavljen komunikacijski vmesnik med računalnikom in uporabnikom. Ne glede na to želi Microsoft pritegniti pozornost z inovativnim grafičnim vmesnikom, ki ga ljubkovalno imenujejo Bob. Ta naj bi tudi v domače računalnike vnesel nekaj več domačnosti, saj naj bi uporabnik z njim na intuitiven način komuniciral z računalnikom. Zmožen je tudi razumeti govor in uporablja zabavne grafične like, ki naj bi zamenjali hierarhijo naučenih ukazov. Trenutno je Bob samo dodatek k Oknom, Microsoft pa predvideva, da bo tako sporazumevanja z računalnikom v prihodnjih desetletjih eno vodilnih.
