Novice odprte scene: januar 2006
Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.
Firefox 1.5 je tu
V novi različici je hitrejše tudi krmarjenje naprej in nazaj po zgodovini z gumbi v orodni vrstici, izboljšana je zaščita pred odpiranjem neželenih oken, ki so jo v različicah 1.0.x nekatere strani znale zaobiti, precej priročna pa je tudi možnost prestavljanja zavihkov z metodo povleci-spusti. Nekoliko je posodobljen uporabniški vmesnik, ki očitneje in bolj konsistentno opozarja na različne dogodke in zmogljivosti, osebnih podatkov pa se lahko znebimo naenkrat, v menuju ali s tipkovnično bližnjico.
V novi različici smo dočakali tudi posebne spletne strani, ki opisujejo napake, na katere smo naleteli (npr. napako 404), povsem prenovljeno je okno z nastavitvami, ki je postalo bolj dostopno, izboljšano je odkrivanje RSS na spletnih straneh, na voljo pa je tudi možnost brskanja v varnem načinu. Nov je poseben čarovnik, prek katerega razvijalcem sporočamo spletne strani, ki ne delujejo v Firefoxu, še boljša kot doslej pa je podpora standardom, kot so SVG, CSS 2, CSS 3 in JavaScript 1.6.
Z novo različico se razvijalci nadejajo novega uspeha. Firefox 1.0 je bil silno uspešen in kot kaže večina raziskav, Firefox ob koncu leta 2005 obvladuje želenih deset odstotkov trga. S Firefoxom 1.5 se začenja nova oglaševalska kampanja, v okvir katere sodi tudi nova spletna stran mozilla.com (prej mozilla.org) in številne aktivnosti, ki jih načrtujejo člani skupnosti SpreadFirefox. Firefox 1.5 je na voljo tudi v slovenščini.
Xen 3.0
Podjetje Xensource je objavilo tretjo različico odprtokodne rešitve za virtualizacijo operacijskih sistemov na Intelovi podlagi, s katero merijo predvsem na poslovne uporabnike. Xen 3.0 prinaša kopico novosti, med drugim pa avtorji trdijo, da ima rešitev najhitrejši hypervisor - programski modul, ki rabi kot vmesnik med navideznimi računalniki in strojno opremo. Nova različica poleg tega prinaša podporo večjim strežniškim sistemom s tja do 32 procesorji, podporo 64-bitnim procesorjem, večji podprti fizični naslovni prostor, podporo "vroči" priključitvi procesorjev za izravnavo bremen, prav tako pa podpira tudi Intelovo tehnologijo VT-x za pospeševanje virtualizacijskih sistemov, ki jo bo Intel vgradil v bodoče procesorje. Xensource naj bi kmalu dodal tudi podporo tehnologiji Pacifica, konkurenčni odgovor na to temo s strani družbe AMD.
Poleg Xena 3.0 so avtorji objavili tudi novo orodje XenOptimizer, prvi komercialni izdelek podjetja, ki je namenjen lažjemu upravljanju in optimizaciji bremena pri večjih namestitvah virtualizacijske tehnologije. Program, ki bo tekmoval z rešitvami, kot so VMware Vmotion in VirtualCenter, omogoča prenos strežnikov iz fizične namestitve v virtualno okolje, prenašanje delujočih navideznih strežnikov na drug fizični strežnik, hitro namestitev novega strežnika za izravnavo bremena, meritve bremena strežnikov in porabljenih sredstev ter druge optimizacije. XenOptimizer je trenutno v razvojni fazi, dokončan pa bo v začetku leta 2006. Avtorji Xena sicer trdijo, da podpirajo z novim orodjem tudi namestitve okolja Windows, vendar je paket še naprej namenjen predvsem virtualizaciji strežnikov z Linuxom. Xen 3.0 podpirajo veliki ponudniki odprtokodnih rešitev, v prihodnje izdelke pa ga bosta vključila tako Red Hat kot Novell.
Prenovljeni SourceForge.net
SourceForge.net, najbolj znano spletno skladišče odprtokodnih projektov, je doživelo prvo pomembno prenovo od svojega nastanka. Poleg grafične prenove so skrbniki poenostavili dostop do ključnih informacij o projektih, tako za uporabnike kot za avtorje novih odprtokodnih projektov, ki šele prijavljajo svoje izdelke. Izboljšan je iskalnik, pa tudi sistem za obveščanje o novostih in novih različicah. Hkrati z grafično prenovo je bila opravljena tudi zamenjava infrastrukture, skupaj z zbirko podatkov, ki hrani podatke o vseh gostovanih projektih. Spletni strežnik SourceForge.net je v treh letih delovanja postal dom več kot 100.000 projektov in ima več kot 1,75 milijona registriranih uporabnikov.
KDE 3.5
Izšla je nova različica namiznega okolja KDE, ki precej zaznamuje grafično podobo številnih distribucij Linuxa in nekaterih drugih operacijskih sistemov, ki temeljijo na Unixu.
KDE je tako obsežna zbirka programskih paketov, da z vsako novo različico prinese celo vrsto pomembnih novosti, a vendar so v KDE 3.5 najpomembnejše naslednje. Konqueror je postal drugi izmed bolj znanih brskalnikov, ki je prestal preizkus, in tako prehitel Firefox in Internet Explorer. Pohvali se lahko tudi z novim orodjem za zavračanje nezaželenih oken. Del KDE je postala SuperKaramba, ki je nekakšna kopija Applovega Dashborda, le da so gradniki (widgets) neprestano na namizju. Kopete odslej podpira tudi videokonferenčne seje prek protokolov MSN in Yahoo!, paket izobraževalnih programov pa je dobil tri nova orodja (KGeography, Kanagram in blinKen) in povsem prenovljeni Kalzium.
