Novo tehnološko desetletje za podatkovne centre
Življenjska doba podatkovnega centra je okoli deset let. Letos in v prihodnjih letih bodo številni podatkovni centri doživeli prenove, gradijo se novi. Preverili smo, kaj bo njihovo množenje gnalo v prihodnje.
Google se je že lani namenil okrepiti svojo falango podatkovnih centrov z namenom zagotavljanja trpežne hrbtenice za internet prihodnosti. V lanskem letu je začel graditi štiri nove podatkovne centre v ameriških mestih Nevada, Teksas, Ohio in Nebraska, projekt pa je težak dobrih 13 milijard ameriških dolarjev. Gradijo tudi drugi tehnološki velikani in vsa podjetja, ki se zavedajo, kako pomembna je za njihovo poslovanje sodobna IT-infrastruktura.
Panoga IT se pripravlja na drastične spremembe, ki jih prinašajo omrežja 5G in internet stvari. Hitrejše ustvarjanje, prenašanje in obdelovanje podatkov bodo znatno povečali obremenitev podatkovnih centrov v prihodnje. 2020 prinaša več novosti in drastične spremembe v delovanje podatkovnih centrov. Njihovi lastniki in upravitelji bodo morali natančno preučiti, kako svet postaja hitrejši v načinu, kako ustvarja, obdeluje in deli podatke, ter temu prilagoditi način delovanja podatkovnih centrov.
Internet stvari in računalništvo na robu
O internetu stvari (IoT) in računalništvu na robu pišemo že dlje časa, letos pa oba definitivno stopata v ospredje. Številna podjetja internet stvari uporabljajo v svojih storitvah. Podatkih inteligentnih naprav pomagajo oblikovati boljšo varnostno krajino, znižujejo stroške vzdrževanja opreme, zagotavljajo izboljšane uporabniške izkušnje in podporo strankam. IoT podjetjem pomaga rasti in se izboljševati. Ker tako rekoč vsako podjetje uporablja neko (centralizirano) obliko shranjevanja podatkov v oblaku, hitro naraščajoče količine ustvarjenih podatkov že kažejo na neidealnost takšne zasnove – oblak vendarle ni najboljša možnost za agregacijo vseh podatkov naprav IoT. Prav zato pospešeno raste t. i. računalništvo na robu, z njim pa tudi miniaturni podatkovni centri – na robu omrežja.
Robno računalništvo bo bržkone prineslo levji delež napredka v svetu podatkovnih centrov. Ponudniki podatkovnih storitev morajo te – skupaj s podatki in z računalniškimi zmogljivostmi – premakniti bliže svojim uporabnikom. Le tako lahko zagotovijo hitrejšo in boljšo storitev za uporabnike. Robno računalništvo je učinkovito, zagotavlja boljše delovanje in varnost tudi klasičnih podatkovnih centrov (saj so ti potem manj obremenjeni) ter skrajša čase morebitnih izpadov (delovanja storitev). Bolj kot bomo uporabljali naprave IoT, več bo podatkovnih centrov na robu.
Peta dimenzija 5G
Mobilna omrežja pete generacije (5G) bodo v prihodnjih letih postala standard. Infrastrukture za zagotavljanje pokritosti in delovanja omrežij 5G bodo ključnega pomena. Brezžično oziroma mobilno omrežje 5G premore tri bistvene lastnosti: zagotavlja mobilno širokopasovno širokopasovna povezavo hitrosti vsaj 100 Mbps, podpira komunikacijo med stroji (M2M) z gostoto do 100.000 povezav na kvadratni kilometer in nudi ultra nizko stopnjo zakasnitve pri komunikaciji (latenca pod 10 milisekund). V praksi naj bi bila omrežja 5G vsaj 10-krat zmogljivejša od obstoječih omrežij 4G, ko gre za hitrosti prenosa podatkov, a še bolj impresivna bo njihova pokritost. Na kvadratnem kilometru bodo lahko s signalom in podatki pokrila več milijonov naprav.
Odvisnost od odprte kode
Številni podatkovni centri že uporabljajo odprtokodne rešitve. V prihodnjih letih bo priljubljenost teh še zrasla, saj potreba po zagotavljanju povezav in storitev večjemu številu naprav in uporabnikov zahteva tudi več procesorskih jeder in licenc, kar za lastnike podatkovnih centrov v primeru rabe komercialne programske opreme predstavlja vedno večji strošek. Vedno več podatkovnih centrov zato vsaj v nekaterih segmentih že uporablja odprto kodo, predvsem na področju robnega računalništva, avtomatizacije in upravljanja strojne opreme. Ker se podatkovni centri vedno bolj zanašajo na odprtokodno tehnologijo, raste priljubljenost odprtokodnih operacijskih sistemov. Trenutno prednjačita predvsem Ubuntu Server in CentOS 8.
Avtomatizacija in umetna inteligenca
Umetna inteligenca prodira v vse pore naših življenj, preskočila ni niti podatkovnih centrov. Ti vedno bolj računajo nanjo, predvsem z vidika avtomatizacije upravljanja ter opravljanja tipičnih nalog skrbnikov – tako na področju ustvarjanja in vzdrževanja virtualnih strojev kot zagotavljanja varnosti. Letos bi lahko videli prebojne dosežke na področju samoprogramiranja in samozdravljenja grozdov v podatkovnih centrih. Virtualni programski zabojniki se utegnejo zato znati samodejno posodabljati in ustrezno namestiti. Razvijalci si bodo prizadevali graditi na teh sistemih, saj avtomatizacija ne prinaša le divje učinkovitosti, temveč prihrani ogromno časa in denarja. Popolnoma avtomatiziran podatkovni center bi bil lahko že tik za vogalom.