Novosti pri električnih avtomobilih - Ko elektrika preseže nafto. V ceni
Javne polnilne postaje, kjer lahko lastniki električnih vozil polnijo zastonj, postajajo bolj kot ne le še spomin na oddaljene, pionirske čase.
Sistem Gremo na elektriko, ki ga upravlja Elektro Ljubljana, je že pred časom uvedel plačevanje za »natočeno« elektriko, zdaj je to naredil še Petrol. Ta je sicer že od samega začetka zaračunaval polnjenje na hitrih enosmernih polnilnih postajah (na avtocestnem križu), zdaj je to začel zaračunavati še na navadnih. Če imate njihovo kartico, vas bo ena kilovatna ura elektrike stala 0,25 evra, v nasprotnem primeru še nekaj centov več. Preračunano v bolj znane številke, pri povprečni porabi okoli 17 kWh na 100 kilometrov bo treba odšteti 4,25 evra, kar je še vedno manj kot bencin ali nafta, zemeljski plin pa že zna biti cenejši. Sicer je v to zajeto še zastonj parkiranje do treh ur, če je polnilna postaja v okolišu, kjer drugače zaračunavajo parkirnino, a vseeno to ni več vsota, ob kateri bi zamahnili z roko.
Petrol zaračunava pretočeno energijo, Gremo na elektriko pa čas oziroma moč polnjenja. Do 8 kW je cena 0,01 evra na minuto, do 15 kW 0,02 in do 23 kW 0,03 evra na minuto. Povedano drugače, če polnite z optimalno močjo, kilovatna ura stane pod 0,1 evra. Razlika v ceni je torej očitna, saj je polnjenje na Petrolu skoraj trikrat dražje, kar pomeni, da se ga bodo vozniki zelo verjetno začeli izogibati. Prav tako so podražili polnjenje na hitrih enosmernih polnilnicah, ki večinoma stojijo na bencinskih servisih na avtocestnem križu. Kilovatna ura tam stane vsaj 0,38 evra, je pa zato obračun bolj pošten, saj je bil prejšnji na minuto, kar je lahko privedlo do zelo različne cene. Avtomobili se namreč različno hitro polnijo, poleg tega je hitrost odvisna tudi od zunanje temperature oziroma od temperature baterijskega sklopa.
Za uporabnike električnih vozil je tako (še vedno in hkrati za zdaj …) najceneje polniti na domači vtičnici oziroma polnilni postaji. Poceni tarifa v tem primeru stane okoli 0,07 evra z vsemi dajatvami oziroma okoli 0,15 evra v enotarifnem režimu, točna cena je odvisna tudi od priklopne moči in ponudnika. Še najbolje jo odnesejo lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn z letnim obračunom. Večina jih ima viške oddane energije, ki jo tako namesto doniranja elektrodistributerju porabijo sami.
Problem imajo predvsem lastniki električnih vozil v blokovskih naseljih, kjer trenutno skorajda ne boste našli polnilnih postaj, in so prisiljeni polniti na javnih polnilnicah. Dodatno težavo jim povzročajo tudi časovne omejitve – tako Petrol kot Gremo na elektriko po treh urah polnjenja zaračunavata še višjo tarifo. To poleg nepraktičnost iskanja polnilnih mest še dodatno podraži že tako drag nakup električnega vozila oziroma ceno energenta na kilometer vožnje izenači z naftnimi derivati.
Ob vsem tem se poraja vprašane, si res želimo elektromobilnosti ali bo to pri nas bolj kot ne skupek mrtvih črk na papirju?