Nujnost bančnih inovacij

Danes ni enostavno biti banka. Te imajo relativno visoke stroške poslovanja, saj morajo pospešeno vlagati v (najnovejšo) tehnologijo, poleg tega pa jih lahko mimogrede (o)smešijo tehnološki konkurenti, ki na svojo stran pospešeno pridobivajo uporabnike (in bančne prihodke).

Banke so leta pred pandemijo in tudi med njo veliko vlagale v digitalno tehnologijo, da bi bančništvo olajšale, naredile hitrejše in učinkovitejše. Na žalost s(m)o stranke kaj hitro ugotovile, kdo dela kaj bolje ali nudi ceneje. In so se začele velike migracije med bankami in ponudniki finančnih storitev. Zvestobe bankam je vedno manj – pa je ta vez včasih veljala za tisto, ki se jo (v praksi) najtežje prekine. Nič več. Zgolj med letoma 2018 in 2020 se je delež potrošnikov, ki svoji banki »močno« zaupajo, zmanjšal s 43 odstotkov na 29. Banke se danes zavedajo, da lahko veliko pridobijo s povrnitvijo empatije in odnosov – pri tem, kar je sicer postalo hladen in brezoseben posel. To bo pomenilo, da se morajo naučiti bolje razumeti finančno situacijo strank in se odzivati nanjo ter pustiti ob strani nekatere stare navade. Pri tem banke močno stavijo na podatke, umetno inteligenco in druge tehnologije, ki jim bodo pomagale predvideti namere strank in se odzvati z bolj prilagojenimi sporočili in ponudbo. Jim bo uspelo? Bomo videli. Pridobivanje zaupanja in kako obdržati stranke seveda nista edina izziva bank. Te še kako zanima, kako bodo v vse bolj digitaliziranem svetu še naprej služile denar ali pa vsaj poskrbele, da njihovega kolača ne bodo (po)jedli drugi.

Porast mobilnih in čezmejnih plačil

Letos se bo v očeh bank očitno nadaljevala rast mobilnih in čezmejnih plačil. Študija podjetja Juniper Research iz lanskega leta je ugotovila, da bo število uporabnikov digitalnih denarnic po vsem svetu strmo naraščalo – z 2,6 milijarde (leta 2020) se bo predvidoma povečalo na več kot 4,4 milijarde leta 2025. Prav mobilne denarnice so zaslužne za večji del rasti mobilnih plačil, saj se njihova raba hitro širi po vseh geografskih območjih in trgih. K vse večji rabi mobilnega bančništva ogromno prispeva predvsem uporabniška izkušnja – prijazni in enostavni vmesniki mobilnih aplikacij ter praktičnost brezstičnih plačil so razlogi, da se mobilni telefoni v rokah pospešeno spreminjajo v pravcate mobilne denarnice. Celo tako hitro, da analitiki že napovedujejo, da bo v prihodnje spletno bančništvo ostalo v uporabi le za nakupe velikih vrednosti in kompleksnejše bančne storitve – za vse ostalo pa bomo uporabljali mobilne bančne aplikacije.

Čeprav je pandemija močno poudarila skrb za lokalno gospodarstvo, se z odpiranjem gospodarstev navzven krepijo tudi čezmejna plačila. Prav pri teh sistemih je še veliko prostora za rast in napredek, saj je veliko bank ostalo na starih platformah, ki pa bodo letos nadgrajene ali zamenjane – tako vsaj menijo strokovnjaki. Razlogi za čimprejšnjo zamenjavo oziroma nadgradnjo so očitni – temeljne omejitve, kot so zanašanje na paketno obdelavo, pomanjkanje spremljanja v realnem času in skromna zmogljivost obdelave podatkov, so nekaj, česar si sodobne banke ne morejo več privoščiti. Kaj ima od tega uporabnik? Predvsem to, da plačila v tujino ne bodo več deležna »dnevne« zamude, temveč se bo čas avtorizacije čezmejnih plačil močno skrajšal – na raven, ki jo danes že zmorejo nekateri fintech konkurenti. Tega se veselijo predvsem podjetja, ki so trenutno ujeta v nezavidljivi situaciji hitrega potrjevanja naročil – dobavitelji (predvsem tisti iz Azije) jim izdajajo ponudbe, kjer sta cena in količina veljavni le nekaj ur.

Zanašanje na plačilne aplikacije in digitalne valute, ki so sicer močno poenostavile pošiljanje denarja po svetu, je nujno zlo, izziv pa morajo rešiti bančni sistemi posameznih držav. Torej centralne banke. Napredek je sicer na vidiku. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) naj bi že letos podjetjem omogočila pošiljanje takojšnjih plačil prek svojih računov v okviru storitve FedNow, ves svet pa si želi platforme, ki bi zagotavljala medbančno obračunavanje in poravnavo, ki omogoča prenos sredstev z računa pošiljatelja na račun prejemnika v skoraj realnem času in kadarkoli, katerikoli dan v letu (da, tudi ob vikendih).

Vzpon poslovnih modelov »kupi zdaj, plačaj pozneje«

Kreditiranje je že od nekdaj eden glavnih prihodkov bank, a je hkrati močno ogroženo zaradi novih prišlekov v finančno panogo. Lani smo bili tako priče eksploziji novih podjetij na področju, ki ga označuje kratica BNPL (angl. buy now, pay later oziroma kupi zdaj, plačaj pozneje). Ta so uporabnikom poskušala pomagati pri dokončanju nakupov z razporejenimi urniki plačil, odloženih prek več mesecev. Celo glavni izvršni direktor Paypala Dan Schulman se je v TV-intervjuju pohvalil, da je tovrstna funkcionalnost zgolj na črni petek podjetju uresničila dodatnih 750.000 transakcij, oziroma kar štirikrat več kot leto prej. Kakšne so bile številke v prazničnem obdobju, lahko le ugibamo.

Pričakovati pa je, da se bodo ponudniki tovrstnih storitev letos znašli pod drobnogledi regulatornih organov oziroma se to že dogaja. Decembra je ameriški urad za finančno zaščito potrošnikov (CFPB) od petih največjih ponudnikov storitev BNPL – Affirm, Afterpay, Klarna, Paypal in Zip – že zahteval več informacij o njihovih poslovnih praksah. Vse glasnejši so namreč pomisleki, da so na ta način uporabniki potencialno izpostavljeni znatnim finančnim tveganjem, kot so kopičenje dolga, regulativna arbitraža in zbiranje podatkov. Že res, da takšna mehka in vsesplošno dostopna oblika kreditiranja potrošniku omogoči, da dobi izdelek takoj, vendar takoj pridobi tudi dolg, ki ga vendarle mora v prihodnje odplačati. In ljudi, ki ne zmorejo odplačevati svojih dolgov, je čedalje več. V to kategorijo sodi kar tretjina ameriških potrošnikov, ki so uporabljali storitve BNPL.

Kljub temu se zdi, da so storitve odloženih oziroma na več obrokov razdeljenih plačil lepa priložnost za banke, zato jih nekatere med njimi že izkoriščajo – vsaj v primeru kreditnih kartic. V prid bankam govori predvsem dejstvo, da zelo dobro poznajo svoje (dolgoletne) stranke, bolj previdne pa bodo morale biti pri novih komitentih, ki iščejo predvsem prilagodljivost za svoje plačilne obveznosti. Finančna družba Credit Karma sicer ugotavlja, da področje odloženih plačil v času pandemije beleži več kot 13-odstotno letno rast, ki se bo skoraj zagotovo nadaljevala in zelo verjetno še okrepila tudi v prihodnje.

Prihajajo »super aplikacije«

Največji premik na področju bančništva oziroma finančnih storitev pa se nam obeta po zaslugi mobilnih aplikacij. V prihodnje bomo namreč priče t. i. super aplikacijam. Da, aplikacijam, ki bodo ponujale možnost nakupa raznolikih izdelkov in storitev, vključno z možnostjo naročila dostave/prevoza, najrazličnejših dodatkov in seveda plačila. Primer super aplikacije je tudi platforma, ki uporabniku omogoča rezervacijo termina pri posameznem ponudniku storitve, naročilo dostave večerje in celo pošiljanje paketov na različne lokacije.

Nekatere zametke lahko že opazujemo v Aziji. Tam se uveljavljajo aplikacije, kot so Wechat, Grab in Alipay, ki so na nekaterih področjih že v kategoriji super aplikacij, ustrezne ekvivalente pa zahodni svet še čaka. V bistvu za te aplikacije zelo verjetno ne bodo zaslužne banke, če ne bodo ravno one tiste, ki bodo investirale v kakšno prebojno fintech podjetje.

Tudi ZDA bodo po tej plati prehitele Evropo, saj tam plačilni platformi Paypal in Block (bivši Square) že kažeta jasne težnje po ustvarjanju super aplikacij. Paypal je že napovedal gradnjo ekosistema, kjer bodo uporabniki lahko združili lastnosti in ponudbo različnih mobilnih aplikacij, s čimer se bo postavil med prodajalce in kupce ter še poenostavil sam nakup.

A lastnost super aplikacij ne bo le možnost priročnega naročanja in plačevanja česarkoli. Prevzele bodo tudi vrsto finančnih funkcij, prvenstveno varčevanje in naložbe. Kdor bo potreboval denar, si ga bo lahko prek njih enostavno izposodil, kdor ga bo imel viška, pa posojal za obresti. Block se je cilju super aplikacije že močno približal z nakupom podjetja Afterpay in z integracijo plačilne storitve Cash App, ki se je odlično prijela v ZDA. Uporabnikom tako že omogoča izvajanje različnih nalog in transakcij, ne da bi jim bilo treba zapustiti aplikacijo.

Kaj pa Evropa? Na stari celini ima največje ambicije po super aplikaciji, ki dosega tudi rezultate, Revolut. Na dobrih 30 milijard evrov ocenjeno podjetje, ki se je pred sedmimi leti pojavilo kot tekmec v svetu digitalnega bančništva in plačil, zdaj ponuja zelo konkurenčno platformo za naložbe, ki uporabnikom omogoča enostavne nakupe in prodajo delnic ter kriptovalut, sklenitev potovalnih zavarovanj, varčevanja in številne vsakdanje praktične funkcije (npr. razdelitev zneska na računu med prijatelji ali sodelavci). Pred kratkim je Revolut v ponudbo dodal še možnost rezervacije hotelskih nastanitev. Da, super aplikacije bodo res super. Le denar bomo morali imeti.