O usodi bank odločamo uporabniki bančnih storitev

Digitalna preobrazba v bančništvu je šele začela kazati zobe, vsem pa je jasno, da bo skrajno intenzivna. Poraženci – tako tehnološki kot organizacijski – bodo romali na smetišče zgodovine.

Dolgoletni direktor družbe Microsoft, Bill Gates, je že pred dvema desetletjema in pol preroško ugotovil, da bančništvo potrebujemo, bank pač ne. Prav možno je, da se bo njegova napoved v prihodnjih letih uresničila. Bank, vsaj v tradicionalnem pomenu te besede, že danes ne potrebujemo. Potrebujemo le bančne storitve oziroma sposobnost opravljanja finančnih transakcij.

Prav potrebe uporabnikov so tiste, ki posredno narekujejo razvoj izdelkov in storitev. Tehnološki napredek nas je dobesedno razvadil – vsepovsod pričakujemo storitve in izdelke po meri, vsebine na pladnju in odlično uporabniško izkušnjo. Področje bančništva ni izjema. Težava nastane ob neuravnoteženosti ponudbe in povpraševanja, saj za večino bank velja, da komitentom (še) ne (z)morejo ponuditi storitev, kot bi si jih ti želeli. Zakaj? Večino ovirajo zastareli sistemi in tehnologije, okoreli procesi in drugi organizacijski in kadrovski izzivi. V takem okolju pa uspevajo njihovi izzivalci – tehnološko napredna podjeta z žilico za finančno poslovanje, znana tudi pod oznako fintech. Slednja na sodobnih tehnoloških temeljih uporabnikov ponujajo enostavne, praktične in stroškovno učinkovite bančne storitve, pri čemer se navadno najprej usmerijo v kakšno tržno nišo.

Številne banke se fintech podjetij bojijo, in to povsem upravičeno. Večina preprosto nima odgovora na njihovo učinkovitost in kakovost uporabniške izkušnje. Je pa res, da tudi fintech podjetjem ni zgolj z rožicami poslano – za razliko od bank pogrešajo predvsem stranke in obvladovanje zahtev regulatorjev. Prav zato vedno več bank začenja v fintech podjetjih videti odlične razvojne partnerje, kar je logično, saj bi sodelovanje obojih lahko precej hitreje spravilo v prakso bančne inovacije in tehnologije veriženja podatkovnih blokov, biometrijo, robotizacijo in avtomatizacijo postopkov/storitev.

»V državah EU bodo regulatorne spremembe, kot sta npr. PSD2 in GDPR, zelo vplivale na spremembo poslovnih modelov v bankah v prihodnjih letih. Opažam več glavnih trendov, ki bodo te spremembe omogočili, med najpomenljivejšimi je, denimo, postalo zavedanje številnih bank, ki počasi ne vidijo več v vsakem fintech podjetju le konkurenta, temveč tudi potencialnega partnerja. Drugi opazen trend je pri številnih bankah zaznana strateška usmeritev v smeri odpiranja navzven, prek APIjev, z namenom monetizacije vseh dosedanjih vložkov v digitalne produkte in storitve. Najnaprednejše in najuspešnejše banke bodo začele implementirati koncept, znan pod pojmom bančništvo kot storitev. Te bolj vizionarske banke namreč želijo postati storitvena platforma za številna fintech podjetja,« je aktualne trende na področju IT v bančništvu povzel Marko Šmid, direktor poslovnega razvoja v družbi SRC z več kot 20 let izkušenj pri delu z bankami.

Odprtost prinaša prevetritev bančnih storitev

Direktiva PSD2 bankam nalaga, da morajo morebitnim tretjim ponudnikom storitev omogočiti dostop do podatkov oziroma računa strank, če te(ga) potrebuje storitev in komitent to potrdi/želi. Slednje pa tudi pomeni, da večino marže, ki jo ustvari storitev, pobere tretji ponudnik, ne banka. Prihajajoče gospodarstvo vtičnikov API tradicionalnim bankam, ki se ne bodo prilagodile novim razmeram, grozi, da bodo postale zgolj končni in nizko plačani izvajalci. In počasi propadle, saj bo tudi ta opravila kdo drug znal zagotoviti hitreje in ceneje.

Odpiranje navzven je sicer priložnost tudi za banke, če so le te tehnološko in poslovno pripravljene na novosti. Z rabo odprtih vtičnikov API bi lahko banke same zgradile boljše aplikacije in ponudile strankam še bolj prilagodljive bančne storitve, pač take, ki bodo dejansko kos digitalni dobi in zahtevam uporabnikov. Še več, ker ima večina bank precej velika in zato zmogljiva okolja IT, bi lahko lastno infrastrukturo IKT spremenila v nekakšno varno bančno platformo, prek katere bi bančne in druge transakcijske storitve ponujala drugim ponudnikom in jo tako hitreje amortizirala oziroma z njo ustvarjala dodatne prihodke.

Podatki so denar

Za podatke pravijo, da so nova nafta. Banke, podobno kot telekomunikacijski operaterji, danes dobesedno sedijo na kupu podatkov, ki jim povzročajo predvsem stroške – tako pridobivanja kot hrambe in obdelave. A banke bi lahko s podatki služile denar, seveda bi jih zato morale najprej zapakirati v obliko, primerno za monetizacijo. Oglaševalce vseh vrst bi, denimo, zanimali anonimizirani podatki, zanje pa so, kakopak, pripravljeni tudi plačati.

Uporabniki si želimo rešitev v/na dlani. Bančništvo in sodobne storitve plačevanja so vdelane v vedno več (mobilnih) aplikacij in platform, banke pa so le zadnje v izvršilni verigi, zato iščejo nove načine, kako postati spet relevantne in dobičkonosne.