Oblačen razgled na nova Okna

Microsoftova Okna Vista naj bi pomenila nov zagon za celotno računalniško industrijo. S svojimi revolucionarnimi novostmi naj bi prepričala uporabnike, da je zaradi njih vredno kupiti nov, zmogljiv računalnik, ki bi jim odprl vrata v svetlo digitalno prihodnost. Po letu dni je marsikaj povsem drugače.

Od lanskega novembra do letošnjega januarja smo lahko obhajali prvo obletnico Oken Vista, ki jih je Microsoft razvijal dolga leta, vmes celo izgubil kompas in se po tehtnem premisleku le vrnil k preizkušenemu kodnemu jedru, ki pa mu ni bilo dodanega kaj dosti drugega kakor "zračno stekleni" uporabniški vmesnik, rigorozna zaščita digitalnih vsebin in nenehno godrnjanje za vsak potencialno nevaren poseg v sistem. Zdi se, da Microsoft z Visto ni prav nič naredil prav. Že sama splavitev je bila povsem skregana z zdravim razumom. Nališpan potrošniški operacijski sistem je bil na začetku praznične sezone najprej na voljo poslovnim uporabnikom. "Navadni" potrošniki so si ga lahko omislili šele januarja 2007, ko je decembrska potrošniška mrzlica že zdavnaj minila. Pa tudi po tem sveža Okna niso doživela pričakovanega odziva. Prej nasprotno. Tehnični uredniki iz britanske podružnice medijskega velikana CNet so Visto celo razglasili za enega od desetih "najbolj grozljivih tehnoloških izdelkov vseh časov". Microsoftov kronski dragulj se je tako znašel v izbrani družbi nepozabnih izdelkov, kot so električna "rolka" Sinclair C5, igričarska konzola Atari Jaguar ali Sonyjev "rootkit" na glasbenih CDjih. "Nadgradil sem Visto ... v Okna XP", je postala priljubljena šala, ki pa je za marsikoga tudi čista resnica.

Lišp in blišč svežega uporabniškega vmesnika Aero Glass je sicer v začetku zanimiv, vendar ne smemo pozabiti, da je Vista prinesla veliko manj, kot so nam v Microsoftu trdno obljubljali. Druga za drugo so iz "Longhorna", kot je bilo kodno ime Viste v razvoju, odpadale napovedane zanimive zmožnosti in na koncu smo dobili komaj kaj več kot nališpano in z najrazličnejšimi omejitvami začinjeno že znano kodno osnovo Oken NT. Kar grozljivo je, da 8000 ljudi v najmogočnejšem programerskem podjetju, ki so v skoraj šestih letih pokurili 6 milijard dolarjev, naredi sistem, ki med drugim: upočasni omrežni promet, če hkrati predvaja glasbo; ne omogoča dela s precej novimi strojnimi dodatki zaradi povsem nove arhitekture gonilnikov; za prepisovanje nekaj deset GB podatkov med dvema diskoma porabi več ur; skrb za varnost pa prepušča končnemu uporabniku z neskončnim nizom kriptičnih vprašanj! Se še kdo čudi, če številni uporabniki zahtevajo, da se jim v nove računalnike namesti stari XP namesto priložene Viste?

Pri razvoju Viste je bila ena največjih prioritet varnost. Ta pa za Microsoft seveda ne pomeni le zaščite pred zlonamernimi programi, temveč tudi zaščito najrazličnejših digitalnih vsebin pred nepooblaščenim kopiranjem oz. digitalno kratenje pravic (DRM). In prav ta prioriteta, čeprav Oknom še kako potrebna, se je izkazala za verjetno največjo napako in poglavitno oviro za večjo priljubljenost novega sistema. Za učinkovito varnost se pač ve, da ne more biti uspešno dodana naknadno, temveč mora biti vsak sistem že v najzgodnejši fazi načrtovanja soočen z njo. Prav zato so tudi pri prvem "Longhornu" v Redmondu začeli na povsem novi osnovi. A delo se po letih prizadevanj ni odvijalo v pravo smer in na koncu so bili prisiljeni pokopati dotedanji razvoj in še enkrat pokrpati preverjeno kodo. Zato smo dobili nemogoče počasno prepisovanje datotek in "zaščito", ki ključne odločitve prepušča končnemu, pogosto neukemu uporabniku. Navsezadnje - čemu neki naj bi povprečni uporabnik osebnega računalnika moral odločati o tem, ali naj se v sistemsko datoteko nekaj zapiše ali ne?

Še huje se je za usodo novih Oken izkazal razvoj dogodkov pri svežem namenskem programju. Vista je prinesla cel kup izboljšav za programerje, ki naj bi izkoristili najrazličnejša temeljna ogrodja, od predstavitvenega prek omrežnega do delovnih tokov. A leto pozneje pravih programov, ki bi dodobra izkoristili novosti Viste, v resnici ni. Vse več programja se še z večjim tempom širi v splet, tam pa se v glavnem gradi na povsem drugih podlagah in od uporabnikov ne zahteva nič drugega, kakor spletni brskalnik. In tu se tudi Vistin prenovljeni Internet Explorer ne izkaže kaj dosti bolje od preostanka sistema. Naravnost neresno je, da je ena najbolj kritičnih aplikacij "revolucionarnega" operacijskega sistema, kar naj bi bila Vista, tako okorna in samosvoja pri prikazu spleta, medtem ko konkurenca, od Appla in Opere do Googla in Mozille, kar prehiteva druga drugo v novih, dobrodošlih inovacijah, pri tem pa ne lomi dogovorjenih spletnih standardov. Microsoft očitno še vedno upa, da bo tudi splet zlorabil podobno, kot je osebne računalnike, če ne drugače, pa tako, da bo trmoglavo vztrajal pri inferiornem in s standardi še vedno skreganem upodabljanju spletnih strani na lastnem spletnem brskalniku, ki je "neločljivi in esencialni" del operacijskega sistema.

Po mnenju mnogih so torej Okna XP še vedno najboljši potrošniški operacijski sistem, kar jih je prišlo iz Microsofta. Vendar XPjem kljub vsemu ne kaže najbolje. Res je, da bodo njegovi uporabniki dočakali še tretji paket popravkov, potem pa naj bi se, vsaj po zdaj veljavnih in objavljenih Microsoftovih načrtih, začelo njihovo postopno ugašanje, najprej konec prodaje še v letošnjem letu, potem pa postopen konec podpore do dokončnega "end of life" čez leto ali dve. Na večini novih računalnikov nas bo - hočeš nočeš - dočakala požrešna Vista. Linux v najrazličnejših okusih sicer prihaja, prav tako se širi tržni delež Mac OS X, a še vedno je v Microsoftovih rokah več kot 90 % trga osebnih računalnikov in stanje se še lep čas ne bo spremenilo. Vista je, ne glede na svoje pomanjkljivosti, tako obsojena na uspeh, po drugi strani pa je še eden od katalizatorjev korenite spremembe v osebnem računalništvu, ki jo sicer že dolgo napovedujemo, vendar se vse napovedi še zmeraj zdijo preveč optimistične. Kljub temu so pametni telefoni, lahki prenosniki in namenske naprave za zabavo nova področja potrošniške elektronike, kjer Microsoftu kljub velikanskim vložkom ne uspe doseči prevlade. Še več. Zdi se, da najboljše, kar lahko med Okni ponudi, za nove naprave sploh ni primerno. Na revolucionarni prenosnik projekta OLPC tako pospešeno prenašajo Okna XP, ki naj bi sicer kmalu doživela bridki konec, da bi na mali zeleni XO spravili Visto se jim očitno ne zdi vredno napovedati niti kot "vaporware".

"Nadgradil sem Visto ... v Okna XP," je postala priljubljena šala, ki pa je za marsikoga tudi čista resnica.