Oblačna moda, kolekcija 2020/21

Vsi znamo na dah našteti več prednosti računalništva v oblaku. Tokrat pa bo beseda tekla o njegovi prihodnosti, predvsem različnih trendih razvoja oblačne krajine, kot so hibridni oblak, računalništvo brez strežnikov in zabojniki, ki bodo v prihodnosti vladali tej industriji.

Računalništvo v oblaku je veliko več kot le centralizacija računalniških storitev, ki delujejo na enem strežniku ali v podatkovnem centru. Računalniški oblaki in tehnologije skorajda ne poznajo omejitev, vsaj če jih gledamo skozi oči posameznika ali manjšega oziroma srednje velikega podjetja. Šele korporacije, ki delujejo po vsem svetu, lahko zadenejo ob meje tehnologije. Oblak je od časa, ko je podjetja vabil predvsem z nižjimi stroški informacijskega okolja, prehodil dolgo pot. In jo nadaljuje.

Računalniški oblaki so veliki podatkovni centri. V ZDA so izračunali, sicer že leta 2018, da ima povprečen računalniški oblak letni proračun 2,2 milijarde ameriških dolarjev, zadnja leta pa je ta številka dosegala strmo rast. Letos naj bi vrednost globalnega trga računalništva v oblaku presegla 330 milijard dolarjev.

S tem, ko so podjetja vzela računalniške oblake za svoja IT-okolja, so IT-infrastrukturi dala novo dimenzijo. Prav tako produktivnosti. A ne le na področju infrastrukture, torej »železnine«, oblak obljublja ogromne izboljšave in korake naprej tudi na robnih tehnologijah, ki bodo krojile prihodnost računalništva, prvenstveno na področjih umetne inteligence, avtomatizacije in interneta stvari. Družba CloudTech je izračunala, da se je globalna potrošnja za javne oblake lani ustavila pri številki 229 milijard dolarjev, že leta 2023 pa naj bi presegla mejnik 500 milijard dolarjev. Preračunano to znese povprečno letno stopnjo rasti kar 22,3 odstotka. A utegne biti ta še višja, saj ocena lani niti približno ni predvidela globalne virusne pandemije in prikovanja velikega dela populacije sveta za zaslone (in oblačne storitve).

Kaj bo torej v prihodnje gnalo razvoj računalništva v oblaku? Prepričani smo, da bo za razvoj in tudi preobrazbo oblačnega računalništva v poslovnih okoljih ključnih naslednjih pet trendov.

Oblačna platforma brez strežnikov lahko podjetjem ustvari neskončno prednosti, predvsem pa še dodatno motivira tiste, ki se do zdaj niso odločili za selitev (poslovanja) v oblak.

Računalništvo brez strežnikov

Računalništvo brez strežnikov (angl. serverless computing) je tehnika za izvajanje funkcij v oblaku na zahtevo. Podjetja se zanašajo na računalništvo brez strežnikov, saj jim omogoča delo pri procesu ali aplikaciji brez stresa, povezanega z upravljanjem strežnikov. Satya Nadella, izvršni direktor Microsofta, prav tako zagovarja rabo oblakov brez strežnikov. Po njegovem mnenju računalništvo brez strežnikov ni le nadvse odzivno in osredotočeno na zaledne sisteme, temveč lahko predstavlja tudi skorajšnjo prihodnost porazdeljenega računalništva.

Oblačna platforma brez strežnikov lahko podjetjem ustvari neskončno prednosti, predvsem pa še dodatno motivira tiste, ki se do zdaj niso odločili za selitev (poslovanja) v oblak. Tudi analitska hiša Gartner beleži strm porast računalništva brez strežnikov, med največjimi svetovnimi podjetji ta oblika oblačnih okolij prepriča vedno več imen.

Hibridni oblak kot nova normalnost

Večina podjetij je v praksi ubrala neko srednjo pot. Ker vendarle ne želijo vsega seliti v (javne) oblake, so se odločila za kompromis – za kritične podatke in procese skrbi lokalno IT-okolje, za večino ostalih bremen pa oblačni ponudnik, ki na račun ekonomij obsega dosega nižjo ceno storitev. Gartnerjeve številke temu pritrjujejo: leta 2018 je hibridna oblačna okolja uporabljala malce več kot polovica podjetij (52 odstotkov), lani pa že 58 odstotkov. V prid hibridnim postavitvam govorijo številni dejavniki, podjetja pa (poleg cene, kakopak) najbolj zanimata učinkovitost in varnost.

Ponudniki hibridnih oblačnih okolij so zelo dobro »prebrali« svoje stranke in jim prilagodili ponudbo. Hitrost hibridnih okolij je zelo primerljiva z lokalno postavitvijo – omrežja in storitve so optimizirani do potankost, zakasnitve minimalne, podatki dosežejo procese, storitve ali aplikacije v (ravno) pravem času.

A še bolj kot zmogljivosti je k uspehu hibridnih oblakov pripomogel nadzor. Podjetja lahko nadzorujejo svoj konec hibridnega modela oblakov, ga optimizirajo in prilagodijo lastnim potrebam, namesto da bi nadzor zaupala (drugemu) ponudniku oblakov. Nadzor pa vodi do (občutka) varnosti. Z uporabo hibridnega oblaka podjetje dobi številne prednosti, denimo varnost zasebnega oblaka kot tudi storitve javnega oblaka. Medtem ko se podatki, ki so bili prej shranjeni v zasebnem oblaku, prenesejo v javni oblak z namenom analitične ali druge obdelave, se jim lahko dodajo obsežne tehnike šifriranja ter zagotovi boljša varnost. Možnosti, da bi nepridipravi lahko dobili vpogled vanje, ko so ti na poti ali v obdelavi, so resnično majhne. Ni težko razumeti, zakaj hibridni oblak postaja nova normalnost v svetu IT.

Jasne potrebe digitalnih domorodcev

Milenijci naj bi že leta 2025 predstavljali tri četrtine delovno aktivnega prebivalstva! Delovna mesta in tehnologije se bodo torej morali prilagoditi t. i. digitalnim domorodcem. Ti so rasli ob razvoju oblačnih storitev in jih vsekakor pričakujejo na delovnem mestu, zanje tehnologija, ki ni napredna, ne obstaja oziroma je ne želijo uporabljati.

Čeprav si vsaka (starejša) generacija to težko prizna, gre tehnološki napredek hitro naprej. Vsaka generacija uporablja tisto tehnologijo, ki ji je najbolj domača, pa naj bodo to preprostejši načini za dokončanje nalog v šoli ali pa reševanje zapletenih projektov v pisarni. Sodobna mladina razmišlja in deluje izrazito digitalno.

Lastniki kapitala so v precepu, kmalu bodo imeli na izbiro le dve vrsti zaposlenih: takšne, ki se bodo izogibali sodobni tehnologiji, in ostale, za katere bo tehnologija stalno premalo napredna. Kako torej iz prvih narediti približke drugih in hkrati še zadovoljiti druge? Tehnološko gledano brez oblaka in oblačnih storitev ne bo šlo. Te so že zadnje desetletje skrbele za dvig produktivnosti v poslovnih okoljih in nič ne kaže, da bi se to hitro spremenilo.

Družba IDC napoveduje, da bo do leta 2021 v zabojnike razporejenih že 95 odstotkov ali več novih mikro storitev.

Njegovo veličanstvo – zabojnik

Zabojniki so zadnja leta postali standard za razvoj aplikacij v javnem oblaku. Pristop »izdelaj danes in uporabljaj za vedno« je glavni razlog za to, da nanje prisega večina razvijalcev v najrazličnejših organizacijah. Poglejmo primer: Kubernetes je odprtokodni sistem za orkestracijo zabojnikov za avtomatizacijo uvajanja, skaliranja in upravljanja računalniških aplikacij. Porast sistema Kubernetes je močno povečal uporabo zabojnikov tudi v zasebnih oblakih. Družba IDC napoveduje, da bo do leta 2021 v zabojnike razporejenih že 95 odstotkov ali več novih mikro storitev. Ker se to preprosto izplača, saj tovrstni razvoj poslovnih aplikacij izboljša delovno učinkovitost (programerjev), prihrani denar in pospeši razvoj aplikacij. Prav tako orodja za orkestracijo v zabojnikih avtomatizirajo njihovo upravljanje, uvajanje in povezovanje v omrežje.

Umetna inteligenca in njen še neznani potencial

Naložbe podjetij v tehnologije s področja umetne inteligence se vsako leto skoraj podvojijo. Med večjimi vlagatelji so tudi lastniki podatkovnih centrov, ki si od »boljše« inteligence obetajo predvsem prihranke in zato večje zaslužke. Umetna inteligenca lahko v podatkovnih centrih in IT-okoljih podjetij reši veliko izzivov, od natančnega napovedovanja okvar strojne opreme do varčevanja z energijo in odkrivanja napak v sistemih ter aplikacijah. Gartner ocenjuje, da se okoli 75 odstotkov organizacij spopada z motnjami poslovanja zaradi težav v IT-infrastrukturi. To bi bilo mogoče zadovoljivo rešiti s pravilnim izvajanjem algoritmov umetne inteligence v podatkovnih centrih.

Še več, umetna inteligenca se že dokazuje na področju avtomatizacije različnih ročnih opravil in reševanja težav, ki nastajajo zaradi pomanjkljivega znanja zaposlenih (preprečevanje napak). Umetna inteligenca torej pomaga podjetjem, da se učijo iz svojih preteklih izkušenj (beri: podatkov) in sprejemajo boljše odločitve, ki vodijo do boljših poslovnih izidov.

Varnost je še eno izmed poslovnih področij, ki močno računa na razvoj umetne inteligence. Cilj razvijalcev je, da bi umetna inteligenca uspešno varovala poslovna okolja in podatke brez potrebe po človekovem posredovanju.

Prihodnost bo oblačna

Tako kot po nebu se tudi v svetu IT oblaki vsak dan premikajo naprej, nove tehnologije pa zapolnjujejo obstoječe (beri: tradicionalne) praznine. Naslednje desetletje obljublja tehnološki preporod, digitalni domorodci se nanj že pripravljajo. Prav zato bodo imeli glavno besedo v podjetjih, ki bodo, tako obljublja tehnologija, delala brez napora. Prav vsi pa pri tem računajo na računalniške oblake vseh vrst in oblik.