Oblak je zmagal, živel oblak

Pred dvema desetletjema ali tremi niti informatiki sami niso verjeli, da bi lahko računalništvo v oblaku predstavljalo temelj informatike, saj so menili, da bodo podjetja ključne sisteme in podatke vedno rada držala pri sebi. Danes pa se te prakse skoraj otepajo.

Računalništvo v oblaku je torej postalo temelj sodobnega IT. Analitsko podjetje Gartner celo napoveduje, da bo že prihodnje leto 95 odstotkov novih delovnih bremen iz sveta IT obdelanih v oblaku. Skoraj vse, česar se podjetja lotijo na področju ustvarjanja in obdelave podatkov, gre torej v oblak. A če naj bi podjetja v praksi izkoristila tako zelo oglaševani prilagodljivost in stroškovno učinkovitost oblaka, se morajo ustrezno prilagoditi, sicer bo oblak precej »drag špas«. Že letos naj bi poraba podjetij za storitve v oblaku na svetovni ravni presegla tisoč milijard dolarjev! Ponudniki si že manejo roke ...

Vsesplošen naval na oblak narekuje več trendov, vključno s povpraševanjem po novih platformah in ponudbah kot storitev, zlasti tistih, ki jih poganja umetna inteligenca. Podjetja vse bolj prepoznavajo oblak kot ukrep za zmanjšanje stroškov in strateško orodje za sprostitev inovacij, povečanje agilnosti in doseganje uspeha v različnih panogah, zato so naklonjena uvajanju hibridnih in večoblačnih pristopov, vključevanju računalništva na robu itd. Poleg tega industrijske oblačne platforme oblaka, trajnostne pobude in vzpon podporne infrastrukture spreminjajo krajino računalništva v oblaku.

Vse več naložb v oblak

Po Deloittovi raziskavi Future of Cloud so podjetja pri selitvi poslovanja v oblak najbolj zadovoljna na področjih zmanjševanja poslovnih in regulatornih tveganj (83 odstotkov) ter razvoja novih izdelkov ali storitev (80 odstotkov), pri širitvi na nova tržišča (74 odstotkov) ter zagotavljanju trajnosti in okolju prijaznejšega poslovanja (72 odstotkov).

Glavni motiv za povečano rabo računalništva v oblaku pa je ta hip vsekakor umetna inteligenca, kjer oblak deluje kot podporna infrastruktura za njeno delovanje. Prav oblak bo igral ključno vlogo pri demokratizaciji umetne inteligence ter sprostitvi njenega gospodarskega in družbenega potenciala. Masivni modeli umetne inteligence, kot je tisti, ki poganja ChatGPT, zahtevajo obsežne podatkovne in računalniške vire, ki so večini podjetij nedostopni, platforme v oblaku, ki ponujajo umetno inteligenco kot storitev, pa podjetjem vseh velikosti omogočajo, da jim je ta prebojna tehnologija lažje dosegljiva.

Zdi se, da gre za več kot le modno muho. Vzpon generativne umetne inteligence je nekaj, česar podjetja ne želijo zamuditi, zato relativno hitro prehajajo od preverjanja konceptov k produkcijskim sistemom. Priče smo povsem novim aplikacijam umetne inteligence in nadgradnjam obstoječih z zmogljivostmi umetne inteligence na različnih platformah – v javnih oblakih, podatkovnih centrih, računalništvu na robu in mobilnih napravah.

Toda generativna umetna inteligenca je velik zalogaj tudi za ponudnike računalništva v oblaku. Pri snovanju sistemov, primernih za umetno inteligenco, je treba najprej povečati kapacitete shranjevanja podatkovnih zbirk, saj te rešitve potrebujejo ogromno podatkov za učenje/usposabljanje, pri čemer so ti tako v strukturiranih kot nestrukturiranih formatih. Združevanje podatkov pred usposabljanjem se pogosto izkaže za učinkovitejše, platforme v oblaku pa bodo verjetno v prednosti prav zaradi svojih enostavnih možnosti zagotavljanja zmogljivosti in sposobnosti njihovega hitrega povečevanja. Umetna inteligenca je povzročila tudi večje povpraševanje po zmogljivih grafičnih procesorjih, ki vse hitreje dopolnjujejo klasične v podatkovnih centrih.

Hibridna in večoblačna okolja

Oblak je sprožil premik k vseprisotnemu računalništvu, ki presega paradigmo enotnega javnega oblaka za uporabo najbolj optimalne platforme za vsako delovno obremenitev in vrsto podatkov. Javni oblaki so dolga leta prevladovali v računalništvu, vendar se zdaj pojavlja nov trend: vseprisotno in heterogeno računalništvo. Potrebe podjetij presegajo zmogljivosti ali funkcionalnosti posameznih oblačnih platform, zato strateško nalagajo delovne obremenitve in podatke tja, kjer imajo od tega največ koristi. To vključuje uporabo večoblačnih okolij, robnega računalništva, lokalne infrastrukture in celo t. i. mikrooblakov, specifičnih za posamezno panogo.

Prehod na hibridna oblačna okolja spodbujajo tudi upadajoči stroški strojne opreme, vse višje cene javnih oblakov ter prizadevanja za optimalno zmogljivost in učinkovitost okolja IT. Nekateri strokovnjaki celo napovedujejo, da bi lahko že v kratkem doživeli val selitev/vračanja nekaterih delovnih obremenitev v tradicionalne podatkovne centre, predvsem tistih podjetij, ki niso znala ukrotiti stroškov storitev v javnih oblakih. Ta trend napoveduje bolj diferencirano in decentralizirano prihodnost računalništva, v kateri bodo podjetja pridobila večji nadzor, prilagodljivost in stroškovno učinkovitost pri upravljanju svojih podatkov in delovnih obremenitev.

# citat # Podjetja si želijo uvesti infrastrukturo v oblaku v realnem času: revolucionarno arhitekturo, zasnovano za dinamičen, takojšen dostop do virov in storitev.

Oblačna infrastruktura v realnem času

Ko smo že pri trendih, velja omeniti še enega: infrastrukturo v realnem času. Podjetja niso več zadovoljna s čakanjem na vpoglede – želijo takojšnjo obdelavo podatkov in ukrepanje v realnem času. Želijo si uvesti infrastrukturo v oblaku v realnem času: revolucionarno arhitekturo, zasnovano za dinamičen, takojšen dostop do virov in storitev. To je mogoče doseči z močno kombinacijo tehnologij, kot so brezstrežniško računalništvo, ki odpravlja upravljanje strežnikov, kar omogoča, da se programska koda zažene takoj, kar je idealno za obdelavo v realnem času, računalništvo na robu za obdelavo podatkov čim bliže njihovemu izvoru (kar zmanjšuje zakasnitve in porabo pasovne širine za časovno občutljive aplikacije) ter sistemi bliskovite hrambe podatkov, ki zagotavljajo neprimerljivo hitrejši dostop do podatkov za analize in odločanje v realnem času.

Arhitektura oblaka v realnem času prinaša vrsto prednosti: dinamično prilagajanje za obvladovanje nihajočih podatkovnih obremenitev, takojšnje odzivanje z namenom zagotavljanja boljših storitev za stranke in hitro sprejemanje odločitev, ki ga podpirajo vpogledi v realnem času. To podjetjem omogoča, da uvajajo inovacije, racionalizirajo poslovanje z digitalizacijo bistvenih sistemov ter potencialno pridobijo na področju učinkovitosti in obenem ustvarijo prihranke virov.

Oblaki in varnost

Vse pogostejša in pogosto tudi manj ali slabše nadzorovana uporaba računalništva v oblaku v poslovnih okoljih povečuje varnostna tveganja. Oddelki IT lahko ta tveganja zmanjšajo predvsem s tremi ključnimi ukrepi, in sicer s šifriranjem podatkov, z zanesljivo avtentikacijo uporabnikov ter s celovitimi načrti za obnovitev poslovanja po nesreči ali napadu.

Pojdimo lepo po vrsti. V dobi naraščajočih kibernetskih groženj šifriranje podatkov varuje občutljive podatke, tudi tiste, ki so shranjeni v oblaku. S pretvorbo podatkov v nepooblaščenim osebam »neberljivo« obliko so napadalci učinkovito izključeni, tudi če pridobijo dostop do podatkov, shranjenih v oblaku. Vedno bolj izpopolnjene tehnike vdorov v IT-okolja že danes narekujejo rabo naprednih algoritmov šifriranja, vključno s tistimi, ki so odporni na morebitne grožnje kvantnega računalništva.

Medtem ko šifriranje varuje t. i. podatke v mirovanju, zanesljivi mehanizmi avtentikacije uporabnikov nadzorujejo dostop do virov v oblaku. Večfaktorsko preverjanje pristnosti (MFA) bo postalo nov standard, ki bo presegel tradicionalno preverjanje na podlagi uporabniškega imena in gesla. Uporabniki morajo svojo pristnost dokazati še z dodatnimi pristopi, kot so biometrično preverjanje, prepoznava glasu in analiza vedenja. Ta večplastni pristop bistveno zmanjša tveganje uspešnega socialnega inženiringa ali napadov z grobo silo.

In ker nesreča ali človeška neumnost nikoli ne počivata, velja imeti vzpostavljen še proces obnove poslovanja po katastrofi. Tudi ob zanesljivih varnostnih ukrepih lahko nepredvideni dogodki, kot so naravne nesreče ali okvare strojne opreme, (z)motijo delovanje oblaka. Načrti za obnovitev po nesreči zagotavljajo ključni varnostni mehanizem, ki omogoča neprekinjeno poslovanje in zaščito podatkov. Geografsko razpršena infrastruktura v oblaku, samodejna replikacija podatkov in brezhibne rešitve za preklop na drug sistem/oblak bodo ključnega pomena za zmanjšanje izpadov poslovanja podjetij in izgube podatkov.

Pod črto pa je bistveno predvsem zavedanje, da za varnost v oblaku niso odgovorni le ponudniki storitev v oblaku. Podjetja se morajo aktivno vključiti v najboljše varnostne prakse, vključno z rednimi varnostnimi pregledi, izvajanjem ocen ranljivosti, izvajanjem programov usposabljanja zaposlenih ter obveščanjem o najnovejših grožnjah in strategijah za njihovo zmanjševanje. Le sodelovanje in transparentnost med ponudniki storitev v oblaku in njihovimi strankami bosta lahko (z)gradila zaupanje in spodbujala varen ekosistem računalniškega oblaka.

Pod črto pa je bistveno predvsem zavedanje, da za varnost v oblaku niso odgovorni le ponudniki storitev v oblaku.

Imperativ obvladovanja stroškov

V raziskavi podjetja IDC sta dve tretjini anketiranih direktorjev informatike priznali, da so njihovi izdatki za storitve v oblaku presegli prvotno dodeljena proračunska sredstva. Ker izdatki v oblaku predstavljajo pomemben del proračunov organizacij za IT, sta učinkovita in optimizirana uporaba virov v oblaku postali glavni prednostni nalogi direktorjev informatike in financ. Zadnji so že tradicionalno zaskrbljeni zaradi (naslednje) recesije in inflacije, a jim prvi poskušajo predstaviti učinkovitost naložb v oblak. Pristop, da zaposleni v podjetju v oblaku naklikajo vse, kar se jim zdi privlačno in potrebno, je namreč še kako drag. Prav nevzdržna poraba in pomanjkanje preglednosti stroškov spodbujata potrebo podjetij po boljšem upravljanju stroškov v oblaku. Na trgu so se že pojavili številni ponudniki, ki nudijo prav tovrstno storitev, za plačilo pa želijo ustrezen odstotek od dokazano ustvarjenih prihrankov. Vodstva podjetij sicer želijo, da bi stroške oblačnih storitev IT ukrotil kar sam oddelek IT, a je to lažje reči kot storiti. Sploh v luči t. i. senčnega IT – storitev, za katere oddelek informatike sploh ne ve, da jih drugi oddelki uporabljajo.

A nekaj je kristalno jasno – naraščajoči stroški oblaka in dinamično povpraševanje po virih v oblaku zahtevajo boljše načrtovanje in napovedovanje. IDC napoveduje, da bo 70 odstotkov največjih svetovnih podjetij letos že imelo namenske skrbnike za spremljanje porabe računalništva v oblaku. Boste sledili njihovemu zgledu?