Oblak ni en, oblakov je več

Računalništvo v oblaku je danes vseprisotno. Raziskava podjetja Krusche Company je ugotovila, da več kot 90 odstotkov podjetij že uporablja IT-storitve več kot le enega oblačnega ponudnika, v povprečju pa pri velikih podjetjih naštejejo po skoraj pet različnih oblačnih platform. Preverili smo, kateri trendi dajejo veter v jadra računalništvu v oblaku.

Pospešeno uvajanje rabe storitev računalništva v oblaku je ključna poteza številnih ukrepov digitalne preobrazbe poslovanja. V mnogih podjetjih tako oblak že predstavlja temelje za delo z umetno inteligenco in internetom stvari ter delo na daljavo in hibridno delo. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo oblak postal gonilna sila še več tehnologij, vključno z navidezno in obogateno resničnostjo (VR/AR), metaverzumom, igrami in celo s kvantnim računalništvom.

Privlačnost računalništva v oblaku v očeh podjetij vseh velikosti je očitna, saj jim ni treba vlagati v nakup in vzdrževanje drage IT-infrastrukture, ki je potrebna za vse intenzivnejše računalniške aplikacije. Namesto tega jim jih ponudniki storitev v oblaku dostavijo v obliki storitev, ki se izvajajo na njihovih strežnikih v podatkovnih centrih. To tudi pomeni, da se lahko podjetja do neke mere izognejo težavam z zaposlovanjem ali usposabljanjem visokospecializirane delovne sile, če želijo izkoristiti prelomne tehnologije. Oblak je bil v preteklosti pogosto izbran za okolje, v katerem so podjetja eksperimentirala s tehnologijami, preden so jih prenesla v poslovno prakso. In tako je še danes, le da je seznam oblačnih tehnoloških trendov znatno drugačen kot včasih. Kaj torej podjetja mami k računalništvu v oblaku?

Umetna inteligenca kot storitev

Umetna inteligenca (AI) in strojno učenje (ML) se ponujata kot logična odgovora, saj ima le malo podjetij dovolj sredstev za postavitev lastne infrastrukture, na kateri bo blestela umetna inteligenca. Zbiranje podatkov in usposabljanje algoritmov zahtevata izjemno veliko računalniških zmogljivosti in prostora za hrambo ter obdelavo podatkov. Že preprosta matematika direktorjem informatike in finančnim direktorjem v podjetju hitro pokaže, da je tehnologije s področja umetne inteligence stroškovno učinkoviteje najeti kot storitev. Ponudniki storitev v oblaku se pri številnih nalogah vse bolj zanašajo na umetno inteligenco tudi sami. To vključuje upravljanje obsežnih porazdeljenih omrežij, ki so potrebna za zagotavljanje pomnilniških virov njihovim strankam, regulacijo napajanja in hladilnih sistemov v podatkovnih centrih ter zagotavljanje naprednih rešitev za kibernetsko varnost, ki skrbijo za varnost podatkov.

Seveda med podjetji obstajajo različne stopnje zaskrbljenosti zaradi zanesljivosti, varnosti in pristranskosti tehnologij umetne inteligence, a oblak sam tega ne more spremeniti. V primerjavi s preteklimi tehnologijami pa bo sprejemanje umetne inteligence v poslu tokrat hitrejše, saj ima večina podjetij že pozitivne izkušnje z oblačnimi storitvami. Podjetja, ki dajejo prednost inovacijam in digitalni preobrazbi, so bila t. i. zgodnji uporabniki storitev umetne inteligence in strojnega učenja v oblaku, ki so ju pretežno vpregli za analizo podatkov in pridobivanje vpogledov za izboljšanje odločanja, avtomatizacijo procesov in personalizacijo izkušenj strank.

Naložba v varnost in odpornost poslovanja

Selitev v oblak podjetjem prinaša veliko priložnosti, učinkovitosti in udobja, vendar jih obenem izpostavlja tudi novim grožnjam kibernetske varnosti. Poleg tega se morajo podjetja, ki poslujejo globalno, prilagajati še lokalnim zakonodajam in pravilom o tem, kako lahko shranjujejo in uporabljajo osebne podatke, kar pomeni, da težje najdejo eno rešitev in ponudnika za ves svet.

Kibernetska varnost je (žal) v očeh podjetij predvsem strošek, zato podobno kot pri drugih področjih tudi tu gledajo, da bi dobila čim več »vrednosti za svoj denar«. Številna si zaradi napovedane gospodarske recesije že prizadevajo zmanjšati stroške, pri čemer je poudarek tudi na iskanju inovativnih in stroškovno učinkovitih načinov vzdrževanja kibernetske varnosti. Tu spet nastopi oblak, saj za varnost oblačnih storitev skrbi ponudnik, ta pa ima bistveno več virov in specializiranih strokovnjakov s področja kibernetske varnosti, kot si jih lahko privošči povprečno podjetje. Da niti ne omenjam rabe umetne inteligence in napovednih algoritmov, namenjenih odkrivanju groženj, še preden te povzročijo težave. Naložba v oblak je v očeh podjetij hkrati tudi naložba v varnost in odpornost poslovanja.

Več oblakov je vse bolj priljubljena strategija

Če je bilo leto 2022 leto hibridnega oblaka, bi lahko bilo letošnje tisto, ko bodo podjetja spoznala prednosti razpršitve svojih storitev med več ponudnikov storitev v oblaku. Gre za strategijo, znano kot pristop z več oblaki, ki ponuja številne prednosti, vključno z večjo prilagodljivostjo in varnostjo. Prav tako preprečuje, da bi bila podjetja »priklenjena« na en sam ekosistem oziroma ponudnika, kar lahko povzroči težave v poslovanju, ko/če ponudniki storitev v oblaku spremenijo aplikacije, ki jih podjetja uporabljajo, ali pa prenehajo podpirati posamezne aplikacije. Poleg tega večoblačni pristop pomaga ustvariti redundanco, ki zmanjšuje možnost, da bi sistemske napake ali izpadi povzročili kritični izpad poslovnih dejavnosti podjetja.

Postavitev IT-okolja, ki temelji na strategiji rabe več oblakov, pomeni tudi opustitev potencialno škodljivih poslovnih strategij, kot je gradnja aplikacij in procesov izključno na eni sami platformi v oblaku, npr. AWS, Google Cloud ali Microsoft Azure. Vse večja priljubljenost aplikacij v vsebnikih/zabojnikih pomeni, da je v primeru sprememb ravni storitev ali stroškovno učinkovitejših rešitev pri različnih ponudnikih mogoče aplikacije hitro prenesti na nove/druge platforme. Medtem ko je še leta 2020 večina podjetij (70 odstotkov) trdila, da so vezana na določenega ponudnika storitev v oblaku, bo letos že 84 odstotkov srednje velikih in velikih podjetij presedlalo na strategijo rabe več oblakov.

Poenostavitev razvoja aplikacij

Oblak želi biti vse za vse. To potrjuje tudi trend uporabnikov razvijalcev. Koncept uporabnika, ki je hkrati razvijalec, odpira moč povezanih sistemov ljudem, ki ne znajo programirati. Orodja, kot je If This Then That, so uvedla načine, s katerimi lahko povprečni zaposleni (torej vsi tisti med nami, ki niso (vsaj) štiri leta študirali računalništva) povežejo priljubljene vmesnike API in podatke ter ustvarijo svoji zamisli prilagojeno avtomatizacijo opravil.

Microsoft, AWS, Google in številna druga podjetja so že izdala orodja, ki tem »ljubiteljskim razvijalcem« olajšajo ustvarjanje zapletenih aplikacij z grafičnim vmesnikom ter s pristopom povleci in spusti. Microsoftova platforma Power Platform je verjetno vodilna na tem področju z orodji Power Apps, Power Flow, Power AI in Power Builder. Štiri orodja skupaj lahko ustvarijo kompleksne mobilne in spletne aplikacije, ki lahko sodelujejo s poslovnimi orodji. AWS prav tako ne počiva, saj je predstavil alternativo, ki sliši na ime Honeycode.

Orodja in platforme, ki vsakomur omogočajo ustvarjanje aplikacij in uporabo podatkov za reševanje problemov, ne da bi si razbijal glavo (in tipkovnico) s pisanjem računalniške kode, so torej vse bolj priljubljeni. V to kategorijo nizko- in brezkodnih rešitev spadajo najrazličnejša orodja za izdelavo spletnih mest, spletnih aplikacij in oblikovanje skoraj vseh vrst digitalnih rešitev, ki jih podjetja potrebujejo. Rešitve z nizko kodo in brez nje so na voljo celo za ustvarjanje aplikacij z umetno inteligenco, kar drastično zmanjšuje vstopne ovire za podjetja, ki želijo izkoristiti tehnologiji umetne inteligence in strojnega učenja. Številne od teh storitev so na voljo zgolj prek oblaka. Orodja, kot so Figma, Airtable in Zoho, uporabnikom omogočajo opravljanje nalog, za katere bi prej potrebovali izkušnje s programiranjem, zdaj pa potrebujejo le nekaj domišljije in vztrajnosti, da svojo idejo obudijo v programsko prakso.

Po pretočnih storitvah še pretočne igre

Zgornje inovacije so torej namenjene poslu, kaj pa sodobno računalništvo lahko ponudi posamezniku? Oblak nam je prinesel pretočne storitve, kot sta Netflix in Spotify, ki so revolucionarno spremenile način gledanja filmov, spremljanje televizije in poslušanje glasbe. Pretočni koncept pa se ni ustavil zgolj na teh področjih digitalne zabave, saj je že kmalu najavil svoj vstop tudi v svet računalniških iger. A ker so te strojno čedalje zahtevnejše, se njihova pretočna plat uveljavlja nekoliko dlje, vendar je očitno na poti, saj Microsoft, Sony, Nvidia in Amazon že ponujajo storitve na tem področju. Vendar pa vse ni potekalo gladko – Google je za razvoj svoje storitve pretočnih iger Stadia porabil več milijonov dolarjev in jo nato zaradi premajhne monetizacije celo opustil. Ena od težav so sama omrežja – pretakanje video iger očitno zahteva večjo pasovno širino kot glasba ali video posnetki, kar pomeni, da je omejeno na tiste, ki imajo kakovosten in hiter dostop do interneta, kar pa po svetu še zdaleč ni samoumevno. Kakovostne povezave odlikuje nizka latenca, brez nje igre »trzajo in trgajo sliko«, kar pa ni uporabniška izkušnja, za katero bi bili ljudje pripravljeni plačati.

Toda prihodnost oblaka ne bo temeljila zgolj na poslovnih uporabnikih. Kljub omenjenim zapletom naj bi prav igranje iger v oblaku po napovedih analitikov postalo »najboljša aplikacija« za mobilna omrežja 5G, podobno kot je bilo pretakanje videa za 4G in pretakanje glasbe za omrežja 3G. Torej lahko letos pričakujemo nadaljnje inovacije na področju računalništva v oblaku, tako v segmentu poslovnih kot domačih uporabnikov.