Oborožite se z znanjem
Sodobni televizorji so si vsaj po tehničnih podatkih podobni kot jajce jajcu. Kako torej izbrati pravšnjega za svoje potrebe, kje sploh začeti? Naslednji nakupovalni vodnik odgovarja na večino vprašanj, ki bi jih sicer zastavili prodajalcu in nanje dobili bolj ali manj pravilne odgovore.
V velikih trgovinah nas s polic navadno pozdravijo kar "terase" sodobnih televizorjev. Vsak s svojo ceno in goro tehničnih podatkov. Kaj pravzaprav iščemo? Najprej moramo spoznati osnovne pojme in si postaviti merila, ki so za nas pomembna pri odločiti o televizorju.
Če sodite v generacijo, ki je v življenju že kupila vsaj en televizor, potem ste lahko pomirjeni - tudi tokrat nakupni postopek in končna odločitev ne bosta bistveno drugačna od vaših prejšnjih. Večina kupcev se namreč želi le prepričati, da opravlja pametno izbiro in dobi kar največ za odšteti denar.
V letu 2012 je nakup sodobnega televizorja lažji kot v preteklosti, saj so starejše škatle s katodnimi zasloni že v celoti izginile s prodajnih polic. Tudi na oznako HD, ki kaže na "zgolj" visoko ločljivost, bomo težje naleteli, le pri najcenejših modelih. Velika večina današnjih televizorjev tako podpira polno visoko ločljivost, ki jo prepoznamo po oznakah Full HD ali 1080p. Nanjo tudi merimo, saj cenejši primerki navadno ne opravičijo razlike v ceni in prikazani sliki.
Šteje predvsem kakovost slike ...
Prvi in ključni dejavnik pri izbiri novega televizorja mora biti kakovost prikazane slike, saj bomo v njegov zaslon zrli vrsto let. Samo kakovost slike določa več dejavnikov: ostrina, kontrastnost in barve. Kombinacija teh lastnosti je tista, ki loči dobre televizorje od slabih, čeprav velja že takoj pripomniti, da je mogoče vse te parametre pri sodobnih zaslonih tudi nastavljati in zato iz na prvi pogled slabega zaslona izvleči še bistveno več.
Težava pri ocenjevanju kakovosti prikazane slike je v njeni subjektivnosti, to vam zlahka potrdi vsak preizkuševalec. Ljudje imamo različne okuse, zato je zelo pomembno, da si posamezen televizor pred nakupom ogledamo in ga, če je le mogoče, tudi preizkusimo, pa čeprav ga bomo kasneje naročili v spletni trgovini.
Če z visoko ločljivimi televizorji doslej še niste imeli opravka, potem utegnete biti presenečeni, kako dobro sliko lahko prikažejo. Ko si boste sami pri sebi brundali "mhm, za to se torej gre" in izustili stavek "Draga, pridi, tole moraš videti!", ste na dobri poti, da najdete enega svojih favoritov.
... in seveda cena
Cena samega televizorja je največkrat odločilen dejavnik pri nakupu, a skušali vas bomo prepričati, da je dejansko drugi najpomembnejši, takoj za kakovostno sliko. Jasno je, da si moramo za nakup novega televizorja postaviti določene cenovne omejitve, drugače se bo pot v trgovino, tisto iz opek ali tisto v medmrežju, kaj hitro spremenila v pravcato malo finančno katastrofo za naše gospodinjstvo (še posebej, če kupuje moški).
Samo ceno televizorja določa veliko dejavnikov, predvsem velikost in vrsta zaslona ter številne tehnične dobrote. A še raje kot o ceni bi se morali pravzaprav pogovoriti o stroških nakupa novega televizorja, ki jih ustvari nakup novega plastičnega velikana za našo dnevno sobo. Med dodatki, ki jih moramo upoštevati v skupni ceni lastništva televizorja, so, denimo, kabli, omarice, stojala ali stenski nosilci, stroški prevoza, namestitve in morebitna dodatna garancijska jamstva.
O kablih na tem mestu ne bomo na dolgo in široko razpravljali (podrobneje o njih pišemo na koncu tega vodnika), če izberete takšne iz srednjega razreda cenovne ponudbe, ne boste zgrešili. Tudi omarice, mize, stojala in rešitve za stensko montažo ne sodijo med najcenejše dodatke, zato jih skrbno izberite, pazite na velikost in nosilnost, saj veliki zasloni niso med lažjimi. Ko je že govor o velikih zaslonih - ti so zapakirani v še večji kartonasti embalaži, ki jo je večkrat težko spraviti tudi v avtomobil spodnjega srednjega razreda. Ste pomislili, kako boste vaš novi televizor spravili v dnevno sobo in koliko dodatnih cekinov boste za to odšteli - prijatelju, dostavni službi? Podobno je z namestitvijo, če je niste vešči, oziroma menite, da ji ne boste kos (čeprav, odkrito povedano, zahteva le počasno branje in upoštevanje navodil za uporabo), se velja obrniti po pomoč in to ustrezno nagraditi. Predvsem pri nakupu televizorjev prek spleta bodite zelo pozorni na stroške pošiljanja, saj gre za velike in težke predmete, pa tudi delavniki dostavljavcev so večkrat manj prijazni z vidika potrošnika.
Bolj ali manj posrečena praksa trgovcev v zadnjem času postaja tudi prodaja dodatnih garancijskih jamstev - bodisi v obliki podaljšanja teh jamstev, bodisi v obliki kritij različnih škodnih primerov. Pri nakupu sodobnega televizorja teh praktično ne potrebujete (razen če ste med nerodnejšimi), saj gre za izdelke, katerih življenjska doba je 10 in več let, zato se večina okvar zgodi šele po preteku (tudi podaljšanega) izdelovalčevega/prodajalčevega jamstva.
Za konec dodajmo še eno dejstvo - cena izdelka, še posebej takega iz višjih cenovnih razredov, je vedno stvar dogovora. Če se prodajalec ne bo omajal pri prigovarjanju k nižji ceni, lahko še vedno poskusite iztržiti dodatne ugodnosti v obliki opreme manjše vrednosti ali dodatkov. Pri akcijskih izdelkih in izdelkih z nižjimi cenami so marže prodajalcev nizke, zato boste pri pogajanjih o ceni bistveno bolj uspešni, če ste se namenili kupiti dražji izdelek.
Večna dilema - LCD, LED ali plazma
Potem ko smo obdelali osnovna vprašanja in vidike, s katerimi se velja soočiti še pred samo dejansko izbiro digitalnega televizorja, smo pripravljeni na naslednji korak. Izbiro tehnologije prikaza slike. Nekateri uporabniki zagovarjajo televizorje LED, spet drugi plazemske modele, vsak ima svojega favorita. Včasih se je že na daleč lahko ločilo, s katerim televizorjem ima uporabnik opravka, vendar so razlike z leti postale vse manjše. Dejstvo je, da sta obe tehnologiji v zadnjih letih tako močno napredovali, da če preprosto iščemo dober televizor, pač posežemo po enem izmed dražjih modelov in se nikakor ne moremo zmotiti. Žal vsi nimamo tako globokih žepov, zato iščemo racionalnejši nakup, torej televizor z najboljšim razmerjem med prikazano sliko, drugimi lastnostmi in zahtevano ceno prodajalca.
Naj na tem mestu še enkrat spomnimo na prvo merilo pri odločanju o dobrem televizorju - ponuditi mora dobro sliko. Eden izmed gradnikov kakovostne slike je vsekakor njen kontrast. V preteklosti je veljalo, da so plazemski televizorji postregli s krepko boljšimi kontrastnimi razmerji in še danes je tako, le da so razlike med najboljšimi občutno manjše. Kontrastno razmerje lahko opišemo kot možnost televizorja za prikaz temnih in svetlih odtenkov. V teoriji naj bi višje kontrastno razmerje postreglo z bolj globokimi, črno črnimi, črnimi barvami, in bolj belimi barvami in seveda boljšo sliko. Tako so še pred nekaj leti v tem segmentu kraljevale plazme s kontrastnimi razmerji blizu 10.000 : 1. Danes pa že najdemo tako plazemske kot LED televizorje, ki se hvalijo s kontrastnimi razmerji 1.000.000 : 1 in boljšimi. Pri takih številkah razlike ne bomo videli več. Kaj želim pravzaprav povedati? Ne pustite, da vas številke zavedejo, kupovanje televizorja na podlagi golih številk ni prav bistro početje, saj znamo pri tem nasesti marsikateri pasti, ki so jo pripravili zaposleni v marketinških oddelkih.
Izbira televizorja obsega obilo subjektivnih elementov, ki jih sprva morda sploh ne opazimo. Plazemski zasloni tako že od nekdaj slovijo kot bolj odsevni od televizorjev LCD ali LED. Medtem ko to nekaterih uporabnikov prav nič ne moti, se drugi z refleksijami virov svetlobe (luč, sončna svetloba) ne morejo sprijazniti. To zna biti sredi belega dne v sobi z veliko okni malce neprijetno. Čeprav, to je treba zapisati, praktično vsi odsevi izginejo, ko je TV prižgan, najbolj občutljivi pa menda lahko uporabijo zaveso ali drugo vrsto zastora neposredni sončni svetlobi. Omenjeno težav(ic)o skušajo odpraviti že sami izdelovalci, saj razvijajo različne neodsevne premaze plazemskih zaslonov, ki se odlično obnesejo. Konec dneva naj odločijo naše oči.
Velikost zaslona je pomembna
Večno vprašanje se glasi: kako velik televizor izbrati, kako določiti, kakšna velikost je za nas primerna? Največ je odvisno prav od okolja, v katero bomo televizor postavili. Omejen zorni koti gledanja na sodobne televizorje (pozabite na številke izdelovalcev!) narekuje udobno gledanje na zaslon večjemu številu ljudi, če le niso oddaljeni več kot 50 stopinj levo ali desno od središča televizorja, saj potem slika že postaja vedno bolj sprana, velikost televizorja pa pri tem ne igra bistvene vloge.
Je pa zato zelo pomembna oddaljenost, s katere gledamo televizor. A še preden se posvetimo tej, izmerite mere prostora, v katerem bo televizor, in mere mesta, kamor bi ga posadili. Na vrsti je matematičnih pet minut. Danes velja, tudi po priporočilih ameriškega združenja SMPTE (Society of Motion Pictures and Television Engineers), da je optimalna razdalja sedenja do visoko ločljivega televizorja dvakratnik dolžine njegove diagonale. Če to ponazorimo s praktičnim zgledom, bi ob nakupu 42-palčnega (127 cm) televizorja lahko vse njegove podrobnosti opazovali, če bi sedeli do poltretjega metra stran (ali bližje, seveda). Na daljših razdaljah pa naše oko, čeprav še tako mlado, ne zmore zaznati vseh podrobnosti. Združenje SMPTE tudi priporoča, da kot gledanja na zaslon ne presega 30 stopinj, zato, če je le mogoče, televizor postavite v prostor tako, da boste čim večjemu številu gledalcev omogočili nenaporno spremljanje programa.
Odločitev o tem, kateri televizor je pravi za nas in kako ga umestiti v prostor, nam danes olajšajo že sami izdelovalci. Philips, denimo, na spletni strani kupi-televizor.si ponuja prav posrečen interaktivni spletni vodnik za nakup televizorja.
Omejitev velikosti navzgor praktično ni, dokler ne upoštevamo cene. Kot pri vseh drugih izdelkih zabavne tehnologije so tudi pri televizorjih določene meje, po katerih začnejo cene eksponentno naraščati. Prav cena še najbolj vpliva na izbiro velikosti televizorja. Tisti s plitvejšimi žepi bodo veseli podatka, da so se cene 32-palčnih modelov spustile že ta, okrog 250 do 300 evrov, pa tudi 37-palčni modeli (94 cm) niso bistveno dražji. Naslednji korak predstavljajo 42-palčniki, ki so, če le imamo dovolj denarja, trenutno ena optimalnejših izbir. Večje velikosti, 46 in 50, predvsem pa vsi modeli z več kot 55 palcev diagonale zaslona, nas bodo kaj hitro prizemljili s svojimi cenami.
Dodatne lastnosti
Med dodatnimi lastnostmi je veliko takih, ki na samo sliko nimajo velikega vpliva, precej tehničnih podatkov med njimi pa je zaradi želja po boljši prodaji tudi napihnjenih. Tu je še veliko dodatkov in drobnih pozornosti, ki so na koncu odločilne, kateri model bomo izbrali. Nekatere uporabnike, denimo, prepričajo visoki takti osveževanja slike, denimo 200 Hz, spet druge navduši možnost osvetlitve daljinskega upravljalnika, okusi so različni. Opazovanje nakupovalcev novega televizorja je zelo zabavno početje, saj se marsikdo seznani z novimi funkcijami, ki jih prej ni poznal, pa mu te hitro prirastejo k srcu, npr. možnost prikaza slike v sliki, slike ob sliki ipd.
Še najmanj težav pri iskanju ustreznega televizorja bodo imeli tradicionalisti, ki od njega pričakujejo zgolj možnost spremljanja vsakdanjih vsebin na TV programih, torej ogleda nadaljevank, poročil, filmov ... Takšni kupci lahko vse visokoleteče besedne zveze in kratice, ki se v pisanih barvah bohotijo na nalepkah televizorjev ali pa tik ob njih, preprosto ignorirate. Osredotočite se le na kakovost prikazane slike, razmerje med ceno in velikostjo zaslona ter izberite svojega favorita. Številni izdelovalci imajo v svojih prodajnih programih več cenovno ugodnih televizorjev, skoraj brez najrazličnejših dodatkov.
Navdušenci nad tehnologijo imajo že sicer v dnevni sobi celo grmado najrazličnejših naprav, zato takoj, ko pregledajo prednjo stran televizorja, že tiščijo nos še na hrbtno stran in preverjajo prisotnost različnih priključkov. Po tej plati so digitalni televizorji pravi blagoslov, saj so zvečine res bogato založeni z najrazličnejšimi avdio in video vmesniki, pa tudi kak vtičnik, znan iz sveta računalništva, se najde. Dražji modeli so tako opremljeni z vsaj tremi priključki HDMI. Gre za vmesnik, ki lahko hkrati prenaša visoko ločljivi video in zvok, zato ga na televizorju vsekakor želimo imeti, saj bomo z njim lažje pripravljeni na povezovanje naprav, ki bi jih želeli uporabljati v navezi s televizorjem. Dobrodošli vtičniki so tudi vhodi USB in omrežna povezava, s katero se televizorju odpre povsem nova razsežnost - ta se zna nato povezati v krajevno omrežje in internet in kar naenkrat imamo na njem goro aktualnih vsebin. A ta funkcionalnost, ki ji večina ponudnikov pravi kar Smart TV (oziroma pametni televizor), velja okoli evrskega stotaka. Vsak zase naj presodi, ali mu ta naložba upraviči dodatno zadovoljstvo in udobje.
Z internetno povezljivostjo so televizorji postali dobesedno interaktivni.
Za konec smo pustili še nekaj drugih lastnosti, ki jim uporabniki ob nakupu ne posvečajo večje pozornosti, se pa lahko kasneje izkažejo za zelo uporabne. Takšne lastnosti so predvsem pregledni in logično urejeni nastavitveni menuji televizorja in razporeditev tipk na daljinskem upravljavcu, v to kategorijo pa nedvomno sodijo tudi dobro napisana navodila v slovenščini. Predvsem pri slednjih veliko prodajalcev uporablja hitre vodnike, v katerih je v slovenščino prevedenih le prvih nekaj strani navodil, celotna knjižica pa je še vedno v tujem(ih) jeziku(ih).
Dražji modeli pametnih televizorjev podpirajo tudi upravljanje prek pametnega mobilnika. Morda gre le za modno muho, a stvar je uporabna.
Izbira blagovne znamke
Sodite med značkarje? Značkarji so ljudje, ki vedno kupujejo izdelke priznanih blagovnih znamk. S tem seveda ni nič narobe, le pogosto za posamezen izdelek odštejejo več denarja, kot pa bi ga za enakovreden nadomestek. To se v svetu digitalnih televizorjev dogaja kar pogosto, saj so si te naprave v drobovju zelo podobne. Matrike televizorjev namreč izdeluje le 5 ali 6 velikih svetovnih podjetij, vsa druga pa jih vgrajujejo v svoje izdelke. Zelo podobno je tudi s krmilno elektroniko, ki jo kupujejo na trgu.
Če ste kot uporabnik zvesti določeni blagovni znamki, le poiščite svoj najljubši logotip in/ali napis ter izberite enega izmed modelov. Nakup končan. Sicer pa vaš čaka malce več dela, saj lahko že iz tehničnih podatkov ugotovite, ali imata dva ali več televizorjev vgrajeno enako vrsto zaslona. V časih globalizacije je pripadnost blagovnim znamkam zelo varljiva stvar. Podjetja se združujejo, vrednosti blagovnih znamk se spreminjajo. Pisec tega vodnika je že obiskal pravo evropsko tovarno televizorjev in bil priča, kako se na istih proizvodnih linijah izdelujejo televizorji za pet različnih "izdelovalcev". Postopek izdelave je praktično skoraj do konca enak, le odtis logotipa in pakiranje v drugo embalažo sta dejanski razliki. Televizorji so praktično enaki - v enem primeru od neznane blagovne znamke in v drugem od uveljavljenega izdelovalca, le da za slednjega v povprečju odštejemo 150 evrov več. Na samo znamko se torej ne gre zanesti.
So pa zato, denimo, televizorji, ki ponujajo daljše garancijsko jamstvo (že s strani izdelovalca, ne prodajalca!), izpostavljeni krepko natančnejšemu testiranju. Najprej tako prebijejo dve uri v posebni vroči komori, ki simulira dolgotrajne največje obremenitve, nato pa naključno izbrane modele s proizvodne linije zaprejo še v vročo sobo in jih nadalje mučijo od dva do pet dni v nehumanih razmerah. Serije televizorjev, katerih predstavniki te teste prestanejo brez anomalij ali odpovedi, so nato deležne daljšega jamstva s strani izdelovalca, zato bi lahko rekli, da so takšni televizorji nekoliko boljši.
Kako v trgovino?
Pri nakupu imejte s seboj plošček DVD ali blu-ray (pač čim bolj kakovosten vir) z vašo priljubljeno vsebino in ga zavrtite na več televizorjih. Če drugega ne, boste dobili v roke daljinski upravljalnik, se sprehodili po menujih nastavitev in videli, kako vam uspeva sporazumevanje s televizorjem. Vem, da se ob takšnih nasvetih prodajalcem ježijo lase, pa vendar, če se predstavite kot resen kupec, vam pomoči ne bodo odklonili. Ne nazadnje so oni tisti, ki morajo prodati televizor, če želijo ostati v poslu. Nakupi v spletnih trgovinah so sicer skoraj vedno cenejši, vendar se morate pri tem zavedati, da televizorja pred nakupom ne morete preizkusiti (če tega ravno ne storite v krajevni trgovini), pa tudi dodatnih popustov tam ni, k ceni pa morate prišteti še morebitne stroške dostave.
LG 55LM670S
LG nam je odstopil za test dva velikana. Prvi je pokazal svoje vrline 55-palčni model LM670S zadnje generacije, ki poleg številnih pametnih funkcij zmore tudi prikaz slike v tretji dimenziji. Televizor z diagonalo 139 cm prepriča že z zunanjo podobo: z nadvse tankim robom zaslona ter elegantnim podstavkom. Tudi prikazani 2D in 3D slika nista od muh, za kar je zaslužna t. i. tehnologija LED Plus, ki zna dobro zatemniti temnejše dele slike in tako pripomore k dobremu kontrastu. Slika standardne ločljivosti je dobra, visoke in še višje pa odlična. 400 MHz "računalnik" po tej plati opravlja solidno delo.
Televizor za prikaz 3D podob uporablja pasivno tehnologijo, kar pomeni, da so očala lažja in cenovno dostopna, kar štiri pa so tudi priložena, kar je pohvalno. Veliko je tudi možnosti nastavljanja 3D prikaza. Razveseljujeta še žična in brezžična povezljivost v splet (WiFi in celo WiDi!) in cel kup bolj ali manj uporabnih aplikacij, televizor pa zna komunicirati z vsemi napravami v omrežju, ki podpirajo standard DLNA. Odlično se odreže tudi v TV vgrajeni večpredstavni predvajalnik.
Spletni brskalnik, vgrajen v platformo LG Smart TV, je solidne zasnove. Je lep in uporaben, virtualna tipkovnica pa olajša vnos spletnih naslovov (že pozna različne končnice, kot sta .com in .net ter vnos www.). Žal je daljinski upravljalnik preizkušenega modela precej cenen in gumijast, kar vsekakor ne pripomore k dobri uporabniški izkušnji. LG dražjim modelom sicer prilaga daljinec s tipkovnico, pametni televizor pa je moč upravljati tudi prek aplikacije za pametni telefon (bodisi s platformo Android ali iOS).
LG 55LM670S
Izdeluje: www.lg.com.
Prodaja: www.bigbang.si.
Cena: 1900 EUR.
Za: Popoln nabor funkcij, spletnih aplikacij in vsebin, 3D tehnologija.
Proti: Cena, cenen daljinski upravljalnik.
LG60PA6500
LG plazemski televizor je bil hkrati največji in tudi edini plazemski televizor na tokratnem preizkusu. Predstavnike te tehnologije je zastopal dobro, saj je hkrati pokazal, zakaj so uporabniki navdušeni nad plazmami, oziroma zakaj te niso njihova prva izbira. Njegova odlika je vsekakor velikost zaslona, saj diagonala meri prepričljivih 152 cm, televizor pa je tudi občutno težji in debelejši od konkurentov s tehnologijo LED, čeprav moramo priznati, da ima kljub vsemu zelo tanke robove zaslona.
Velik plus si televizor prisluži za kakovost prikazane slike, tako v primeru standardne kot visoke ločljivosti, kjer res pokaže vse, kar zna. Tudi matematični mojster, ki mu računa vmesne slike, da dosega osveževanje slike, primerljivo s 600 Hz, dobro opravlja svoje delo, saj mu hitri posnetki ne delajo težav. Televizor ima tudi senzor zunanje svetlobe, ki mu, ko je vklopljen, pomaga stalno prilagajati osvetlitev ter tako v temnejših razmerah privarčuje kar nekaj energije. To je seveda dobrodošlo, saj je bila ta plazma največji požeruh med preizkušenimi televizorji. Z normirano povprečno porabo 183 W (energijski razred B) je močno presegla televizorje LED (a moramo upoštevati, da je imela tudi res veliko površino zaslona).
Še bolj kot porabo energije pa smo preizkušenemu modelu zamerili to, da nima omrežne povezave, saj tako nismo bili deležni odličnega LGjevega spletnega vmesnika. K sreči so inženirji ohranili možnost predvajanja večpredstavnih vsebin prek vmesnika USB. Daljinski upravljavec posledično sodi med najpreprostejše, a mu tega ne štejemo v slabo. Za odšteti denar kupec resnično dobi velik televizor, tisti, ki brez interneta ne more, pa naj doplača za zmogljivejši model.
LG60PA6500
Izdeluje: www.lg.com.
Prodaja: www.bigbang.si.
Cena: 1200 EUR.
Za: Cena, velikost zaslona, kakovost slike v vseh razmerah.
Proti: Samo osnovni model televizorja, brez pametnih funkcij, odsevnost zaslona v svetlih prostorih.
Panasonic TX-L32E5
Panasonicov televizor z 32-palčno diagonalo (dobrih 80 cm) je bil poleg velikanov v Monitorjevem laboratoriju resnično videti kot nebogljen malček. A kmalu po vklopu je razkril svoje adute. Eden izmed njih je, denimo, poraba energije, saj se matrika IPS v kombinaciji stranske LED osvetlitve odkupi z resnično majhno porabo - povprečno le 30 W, kar je celo manj od večine 24- in večpalčnih računalniških monitorjev. Slika je dobra, ne pa odlična, vgrajena elektronika pa tudi ne more delati čudežev pri popravljanju precej klavrnih signalov, s katerimi strežejo domači ponudniki storitev IP televizije. Posledično so pri televizorjih z velikimi diagonalami vse pomanjkljivosti na sliki še toliko bolj očitne.
Panasonic je televizorju, ki velja več kot petsto evrov in je tako bistveno dražji od večine neposrednih konkurentov, namenil tudi omrežni priključek in povezljivost v spletno storitev VIERA Connect. O njej smo pisali že pred dobrega pol leta in se do danes ni spremenila. V praksi to pomeni, da njen vmesnik med vsemi preizkušenimi deluje bolj okorno, celo nazadnjaško. K sreči je nova generacija televizorjev opremljena z nekoliko hitrejšimi procesorji, zato je vmesnik z aplikacijami vsaj dobro odziven, pogrešali pa smo vgradnjo čistokrvnega spletnega brskalnika in slovenske izraze.
Večpredstavni del televizorja zaokrožuje predvajalnik, ki zna prek omrežja ali virov na ključku USB predvajati številne večpredstavne vsebine. Pri tem večji očitek namenjamo implementaciji podnapisov - preprosto premajhni so in ne ponujajo možnosti prilagoditve, pohvalimo pa lahko kakovost zvoka za ta razred televizorjev in število vmesnikov (kar štirje vhodi HDMI).
Panasonic TX-L32E5
Izdeluje: www.panasonic.com.
Prodaja: www.panasonic.si.
Cena: 554 EUR.
Za: Poraba energije.
Proti: Cena, slabša implementacija pametnih funkcij.
Panasonic TX-L47DT50
Panasonic je z letošnjim 47-palčnikom predstavil pravega lepotca, saj ga je opremil s tankimi zunanjimi robovi in tako tudi oblikovno približal konkurentom. Pri tehnološki rešitvi so posegli po prilagodljivi LED osvetlitvi zaslona, ki prinaša nizko porabo energije, a se hkrati precej dobro odreže tudi na področjih hitro premikajoče se slike, globokih kontrastov in pravilnih barv. A le, dokler televizor "hranimo" z visoko ločljivimi vsebinami. Elektronika, ki skrbi za obdelavo slabših vsebin (beri: standardnih TV programov), ni na ravni starejših Panasonicov, ki so na tem področju naravnost blesteli. Morda je krivo tudi "1600 Hz" osveževanje - gre pravzaprav za 200 Hz televizor, katerega osvetlitev se vklopi/izklopi/spremeni osemkrat na posamezno sličico.
Glede opisa pametnih funkcij in delovanja večpredstavnega predvajalnika velja enako kot pri manjšem modelu. Na tem področju Panasonic resnično začenja zaostajati za konkurenco, ki je v zadnjem letu svoje vmesnike kakovostno nadgradila. Tako smo, denimo, med bolj priljubljenimi aplikacijami opazili le prenovljeno YouTube aplikacijo, ki podpira samodejno iskanje vsebin ob tipkanju, prepozna pa tudi šumnike (česar nekateri konkurenti še danes ne znajo).
Visoko ceno zaslona lahko pripišemo 3D funkcionalnosti in uporabljeni aktivni tehnologiji očal. T. i. 3D šuma je malo, to je pohvalno, je pa zelo odvisen od vsebin. Na funkcijo, ki skrbi za pretvorbo 2D vsebin v tretjo dimenzijo, lahko kar pozabimo, saj svoje delo opravlja silno slabo, zato so tako "popravljeni" posnetki pogosto negledljivi. Pohvalimo lahko še implementacijo žične in brezžične povezljivosti in soliden daljinec, ki pa sprva zahteva nekaj privajanja.
Panasonic TX-L47DT50
Izdeluje: www.panasonic.com.
Prodaja: www.panasonic.si.
Cena: 1800 EUR.
Za: Kakovost slike, 3D z aktivnimi očali.
Proti: Cena, slabša implementacija pametnih funkcij.
Philips 42PFL4007H/12
Philips se je z modelnim letom 2012 resnično potrudil in prenovil vse modele televizorjev. Ti so postali predvsem pametnejši, kar opisujemo v nadaljevanju. 42-palčnik iz serije 4000 bo bržkone eden najbolje prodajanih modelov tega izdelovalca, in to povsem upravičeno. Ponuja dobro sliko, pri kateri nas je motilo le neposrečeno vmešavanje elektronike vanjo in njeno "popravljanje". T. i. funkcijo SmartSlika velja večinoma kar izklopiti. Precej bolje se televizor odreže pri predvajanju visoko ločljivih vsebin, čeprav bi bil že čas, da Philips nadgradi tudi večpredstavni predvajalnik, namenjen predvajanju vsebin prek krajevnega omrežja (podpira standard DLNA) in s ključkov USB, saj ta ostaja "spomin" na prejšnje čase. Podnapise moramo še vedno vklopiti ročno, pa tudi njihove velikosti ni mogoče spreminjati.
Lahko pa Philipsu samo čestitamo za veliko delo, ki ga je opravil na področju spletnih storitev in aplikacij, saj je povsem prenovil svoj vmesnik Net TV in ga močno približal najboljšim. Nabor aplikacij je še vedno razmeroma omejen (podobno kot pri Panasonicu), zato pa se Philips lahko pohvali z največ krajevnimi aplikacijami in vsebinami (Mediateka RTV SLO, Vreme, SiOL portal, VOYO ...), ki bodo med domačimi uporabniki še kako dobrodošle. Spletni brskalnik in aplikacije bi si tako zaslužili še precej boljši daljinec, saj gumijasta "igrača" ne pripomore k prav dobri uporabniški izkušnji. Philipsove televizorje z letnico 2012 lahko v internet povežemo tudi brezžično, če dokupimo namenski USB WLAN ključek.
Philips 42PFL4007H/12
Izdeluje: www.philips.com.
Prodaja: www.philips.si.
Cena: 689 EUR.
Za: Internetni del, slovenske aplikacije.
Proti: Večpredstavni predvajalnik, daljinec.
Philips 55PFL5507H/12
Philipsov velikan s 139 cm zaslonom ima z manjšim modelom skupen le spletni vmesnik Smart T in to je dobro. Vanj je že serijsko vgrajena brezžična povezava, dodamo pa naj, da nam je pri tem izdelovalcu všeč to, da lahko na USB vhode televizorjev priklopimo miško in tipkovnico ter z njima precej enostavno upravljamo spletni brskalnik in druge funkcije. Še več, z aplikacijo MyRemote za operacijska sistema Android in iOS lahko vlogo daljinca prevzame praktično katerakoli sodobna mobilna naprava (mobilnik, tablica ...). Tako lahko izdelovalec vsaj delno upraviči prilaganje neuglednega daljinca cenovnemu razredu naprave.
Velikana z LED osvetlitvijo lahko pohvalimo še za lepo 2D sliko, pri čemer je uporabniku omogočeno tudi snemanje digitalnega TV programa na naprave USB (podobno kot tudi pri konkurenčnih televizorjih tega ranga), ki pa je nadgrajeno še z načrtovanjem snemanja z elektronskim programskim vodnikom. Omogočeno je tudi začasno ustavljanje TV programa.
Po ogledu cene televizorja je jasno, da bo postregel tudi z zmožnostjo predvajanja 3D vsebin. Philips se je odločil uporabiti očala z aktivno zaslonko, kar daje dobre rezultate. Le pretvorba 2D vsebin v 3D mu razen risank ne gre prav dobro od rok. Všeč pa nam je bila funkcija, ki s pomočjo 3D tehnologije omogoča igranje 2D iger po celotnem zaslonu televizorja (ne deljenem) - vsak igralec pač z očali vidi le svoj zaslon.
Philips 55PFL5507H/12 je tudi absolutni zmagovalec na področju porabe energije, saj se edini uvršča v energijski razred A++. Če je v povprečju prižgan 4 ure na dan, v letu dni porabi vsega 89 kWh elektrike!
Philips 55PFL5507H/12
Izdeluje: www.philips.com.
Prodaja: www.philips.si.
Cena: 1499 EUR.
Za: Kakovost slike, 3D z aktivnimi očali.
Proti: Cena, daljinec.
Zlati Monitor
In že smo pri nagradah. Zavedamo se, da je na trgu več kot sto različnih televizorjev, naš preizkus pa jih obsega le devet. Prav zato smo prepričani, da so za posamezne uporabnike na voljo modeli, ki so jim bolj pisani na kožo - navadno so malce manjši, a znatno cenejši od tokrat preizkušenih velikanov. Toda funkcije, kot so vgrajeni večpredstavni predvajalniki, dostop do interneta in uporabne aplikacije z vsebinami, so praktično enake med večino modelov posameznega izdelovalca. Dražji televizorji navadno izstopajo predvsem s funkcionalnostjo prikaza 3D slike, brezžično povezljivostjo, kamerami in drugimi posladki.
Všeč nam je bil preskok, ki ga je na področju spletnih vsebin naredil Philips, saj je svojo podpovprečno rešitev povsem nadgradil in prenovil (nadgradnje so bili deležni tudi slikovni procesorji v televizorjih) in se danes kosa z uporabniškima izkušnjama, kakršne ponujata LG in Samsung.
Nagrado zlati Monitor zato podeljujemo televizorju Philips 55PFL5507H/12, ki nas je prepričal tako z 2D kot 3D sliko, spletno izkušnjo in krajevnimi vsebinami. Med odlike mu lahko štejemo tudi silno nizko porabo energije. Edini pomanjkljivosti omenjenega televizorja sta cenen daljinec in slabši večpredstavni predvajalnik. Uporabnikom, ki jim to dvoje pomeni velik del uporabniške izkušnje, priporočamo še ogled podobno zmogljivih televizorjev znamk LG, Samsung in Sony.
V kategoriji projektorjev velja skoraj enako kot za televizorje. Na tokratnem preizkusu smo pogrešali nekatere pomembne izdelovalce projektorjev, denimo JVC, NEC, Sanyo, Sharp in Sony, če naštejemo le nekatere. Tako smo preizkusili le štiri modele, ki so med uporabniki kar priljubljeni, saj po razmeroma ugodni ceni ponujajo veliko. Žal nihče med njimi ni tisti pravi projektor za hišni kino, še najbliže temu opisu je model Optoma HD23. Zlatega Monitorja v kategoriji projektorjev zato tokrat nismo podelili.
Glavno vlogo v hišnem kinu imata namreč še vedno kakovost slike in tiho delovanje (ki ne moti uporabnika), te lastnosti pa pogosto premorejo le (naj)dražji modeli, katerih cene segajo od poldrugega tisočaka do petmestnih številk. Očitno je, da se tehnologija prikaza 3D slike seli tudi na področje projektorjev, ki s svojimi velikimi diagonalami prikazane slike še dodatno izboljšajo 3D učinek in globino. Kljub temu se zavedamo, da bo tudi leta 2012 (in v naslednjih letih) med predvajanimi vsebinami še vedno prevladovala 2D slika, zato velja pri nakupu večjo pozornost nameniti temu merilu.
Samsung UE40ES5700
Samsung je s svojo novo generacijo televizorjev z osvetlitvijo LED zopet pristal med bolj varčnimi modeli glede porabe energije. Čeprav ponuja vrsto možnosti nastavljanja slike, je ta še vedno precej povprečna - vsaj v primerjavi z drugimi televizorji na tokratnem preizkusu. Prikaz standardne ločljivosti utegne na trenutke dodobra zaposliti slikovni procesor, precej bolje pa se TV izkaže, če mu namenimo HD vsebine. Razmeroma tanko ohišje ne premore večjih zvočnikov, zato je zvok povprečen, a zadovoljiv.
Najboljši del televizorja je vsekakor njegova žična povezljivost v omrežje in splet. Rešitev AllShare zna poiskati vse vire vsebin v omrežju in omogoča upravljanje vsebin na televizorju prek računalnika, na "internetni sceni" pa Smart Hub dokazuje, koliko uporabnih aplikacij (ki jih premore Samsung Apps) je na praktičen način moč vgraditi v televizor. Urejenost in čistost vmesnika sta zgledni. Na vrhu uporabnika pričaka iskalnik, na njegovi levi se predvaja trenutni TV program, na desni pa različni prednastavljeni vtičniki sporočajo svoje informacije (denimo vreme) ali pa si na njihovem mestu uporabnik omisli bližnjice do najpogosteje uporabljanih vsebin.
Spletni brskalnik, vgrajen v platformo Samsung Smart TV, deluje solidno, pri čemer ga ob uporabi z daljincem tepe težaven vnos spletnih naslovov, razveseljuje pa funkcija prikaza slike v sliki. Ko smo že pri daljincu; ta je "klasik" z mehkimi tipkami, kar pomeni, da je upravljanje povprečno, a se da k sreči televizor krmiliti tudi prek aplikacije za mobilni telefon, če ta uporablja Apple iOS ali Google Android platformo.
Samsung UE40ES5700
Izdeluje: www.samsung.com.
Prodaja: www.avtera.si.
Cena: 800 EUR.
Za: Povezljivost v internet, aplikacije, rešitev AllShare.
Proti: Povprečna slika.
Samsung UE55ES8090
Z modelom UE55ES8090 želi Samsung pokazati, kaj vse je mogoče vgraditi v sodoben televizor. Prepriča že s tanko zunanjostjo, v ohišju pa se skriva vrsta bolj ali manj uporabnih tehnologij. Tako kot manjši model se zelo dobro znajde na področju spletnih vsebin in povezovanja, predvajalnik AllShare Play pa svoje delo opravlja zelo dobro. V televizor je vgrajena tudi kamera, ki rabi različnim namembnostim - bodisi opravljanju video konferenc ali upravljanju televizorja - z gestami in kretnjami in tudi glasom. Slednje bi bilo lahko precej bolje implementirano, a zdaj vsaj vemo, kam gre razvoj na tem področju. Stvar je pač optimizirana za angleščino, zato smo se pogosto znašli v položaju, ko kričimo in mahamo televizorju, ta pa ne stori nič. Samsung televizorju prilaga tudi daljinski upravljalnik Motion Control, ki ima za dotik občutljivo drsno ploščico, zato se bodo računalnikarji hitro znašli v spletnem brskalniku.
Samsungovi inženirji so dobro delo opravili tam, kjer najbolj šteje, pri prikazu slike. Ogled 2D vsebin standardne ločljivosti je sicer dober, takoj ko televizorju namenimo vir visoke ločljivosti, pa se nam odkupi z odlično in predvsem ostro sliko. Televizorju je priložen tudi par relativno udobnih in lahkih 3D očal z aktivno zaslonko, ki poskrbijo za kakovostno predvajanje pravih 3D vsebin. Pretvorba slike iz 2D v 3D tudi pri Samsungu, tako kot pri konkurentih, ni sposobna čudežev.
Med preizkusom nas je zelo zmotilo občasno (popolno) zamrzovanje televizorja oziroma nekaterih aplikacij, kar je morebiti le hiba preizkusnega modela, saj manjši brat teh težav ni imel.
Samsung UE55ES8090
Izdeluje: www.samsung.com.
Prodaja: www.avtera.si.
Cena: 2040 EUR.
Za: Kakovost slike 2D in 3D, 3D z aktivnimi očali, spletni vmesnik in aplikacije.
Proti: Cena, slabša implementacija nekaterih novotarij.
Sony Bravia 46HX92
Sonyjev televizor iz serije Bravia HX92 sodi v sam vrh ponudbe tega izdelovalca. To s seboj prinaša odlične zmogljivosti, žal pa tudi zelo visoko ceno. Prikazana slika je naravnost odlična, še posebej v primeru vsebin visoke ločljivosti. Sonyjeva implementacije osvetlitve, ki sliši na ime Intelligent Peak LED, se očitno dobro sklada z delom novega slikovnega procesorja X- Reality PRO, ki tudi slabšo sliko standardne ločljivosti naredi gledljivo na razmeroma dolgi diagonali. Razveseljujeta globina črne barve in zelo dober kontrast, slika je resnično živa. To velja tudi za prikaz 3D vsebin, ki jih spremljamo prek 3D očal z aktivno tehnologijo. Sony je televizorju pohvalno priložil par očal.
Pohvalimo lahko tudi implementacijo pametnih spletnih funkcij, aplikacij in t. i. widgetov, ki uporabniku sporočajo različne informacije. Televizor se zna v omrežje povezati tako žično kot brezžično. Brskanje po spletu po zaslugi čistokrvnega brskalnika Opera ponuja eno najboljših uporabniških izkušenj, saj je ta pri svojem delu hiter in odziven. Všeč nam je bila tudi funkcija snemanja TV programa na naprave USB.
Precejšnje razočaranje pa je vgrajena funkcionalnost večpredstavnega predvajalnika, ki za razliko od vseh konkurentov ne prebavlja priljubljenih zapisov visoko ločljivih vsebin Matroska (.mkv), prav tako z večino video gradiva ne predvaja niti podnapisov.
Se pa Sonyjeva Bravia zato odkupi z zelo dobro reprodukcijo zvoka, znatno boljšo od večine konkurentov na tokratnem preizkusu.
Sony Bravia 46HX92
Izdeluje: www.sony.com.
Prodaja: www.sonycenter.si.
Cena: 2400 EUR.
Za: Kakovost slike, 3D z aktivnimi očali, zvok.
Proti: Cena, pomanjkljivosti večpredstavnega predvajalnika.