Veste, po čem si boste zapomnili preteklo leto? Kaj pa v tehnološkem smislu? Še pomnite, kaj je luč sveta zagledalo v zadnjih 365 dneh? Pri Monitorju smo pod drobnogled vzeli tehnologijo, ki je zaznamovala zadnje leto (ne nujno le leta 2024), in bili presenečeni, kako veliko se je nabralo.
Ne verjamete? Apple Vision Pro je uradno izšel februarja 2024, dandanes pa nanj še komajda pomislimo, čeprav je koncept še vedno svež in smo vanj šele zares komajda pokukali.
Resničnost – obogatena, navidezna ali oboje?
Ko pomislimo na upravljanje katerekoli moderne naprave (pustimo fizične gumbe tokrat ob strani ne glede na to, kako uporabni so še vedno lahko), nam za zaslonom na dotik na misel zagotovo pade obogatena resničnost (augmented reality – AR) in upravljanje prek navideznega dotika. Kdo si ne želi navigacije po ulicah mesta kar skozi očala? Ali prevajanja kitajskih pismenk v izložbah in napisih? Prebiranja grških časopisov ob kavici, pa čeprav grško sploh ne znamo? Da, v začetku leta 2024 je bilo videti, da so obogatena, mešana in navidezna resničnost dobile nov veter v jadra. Še pomnite videe ljudi, ki so se sprehajali z Applovimi očali po mestu? Applova tehnologija je kljub porodnim težavam tako strojne (baterija in udobje) kot programske opreme in absurdni ceni nakazala pot, v katero bi lahko šel razvoj obogatene resničnosti, konkurenca pa je šla v drugo, bolj praktično smer. Tako zelo v drugo smer, da Vision Pro dandanes v resnici velja za napravo mixed reality (MR), torej kot nekaj med AR in VR; Applov izraz prostorsko računalništvo ali spatial computing pa se tako in tako nanaša bolj na prepoznavanje gest naših rok in ustvarjanje globinske mreže okolja.
Trenutno za najboljši kompromis med zmogljivostjo in ceno na področju AR veljajo očala XREAL Air 2 Ultra. Ta so relativno lahka in ne preglomazna, nadomestek klasičnim naočnikom, zaznavanje prilagojene resničnosti pa se ne dogaja pred dvema zaslonoma, ki resnični svet snemata s kamerami in ga zmešata z navideznim, ampak pred dvema lečama, ki navidezni svet projicirata čez našim očem vidno realnost. Uporabnost takih očal je trenutno na zelo visoki ravni, saj obogatena resničnost ne zahteva popolnega odklopa od sveta okoli sebe, ampak je z njim v interakciji. Verjetno je, poleg cene, prav to tudi največja težava že prej omenjenega Vision Pro; občutek izoliranosti od realnega sveta je prevelik, vsemu tehnološkemu trudu navkljub. Pri Applu tako snujejo svoj Glasses projekt že kar nekaj časa (realno ga lahko pričakujemo šele leta 2027), podobno razmišljajo tudi pri Meti, ki s projektom Orion nakazujejo korak v podobno smer, pa tudi pri Googlu s pametnimi očali z Gemini AI. Pazite pa, da Metinega projekta ne zamenjate s projektom Ray-Ban Meta očal ali Googlovega z Google Glass Enterprise Edition. Zmeda, se strinjamo.
Prosojni zaslon ni samo za prenašanje
V nasprotju z očali, s telefoni in z urami, pa televizorji niso namenjeni vsakodnevnemu prenašanju naokrog. Ko se je decembra lani začela prodaja prozornega televizorja LG Signature OLED T (ne zamenjajte ga z OLED R, ki je že pred šestimi leti ponudila različico navijajočega (roll-up) zaslona), se nam je nehote porodilo vprašanje, zakaj bi si nekdo želel prozorni televizor. Poleg očitnega odgovora, ker pač lahko, je bolj smiseln ta, da se tak televizor povsem 'izgubi' oziroma zlije z okolico v našem domačem okolju. Lahko ga postavimo pred okno, akvarij, stensko umetnino, in ko ne deluje, je viden le okvir nosilca in televizorja. Za popolno svobodo je tudi prenos videa in zvoka popolnoma brezžičen, da obilica kablov ne bi kazila idilične podobe stanovanja. V televizor je sicer vgrajena tehnologija OLED, ki ne potrebuje dodatnega osvetljevanja pik, zanimivejši pa je podatek, da ima televizor nameščeno črno senčilo, ko želimo gledati video vsebine. Zakaj, vprašate. Ker ugasnjene pike niso črne kot ponavadi, ampak prozorne. To seveda prinaša precejšnje število zanimivih zmogljivosti, kot je lebdenje objektov ali živali (če so seveda posneti na črnem ozadju). O pravi uporabnosti tega pa bi lahko razpravljali, še najbolj zato, ker črno barvo za predvajanje videovsebin še kako potrebujemo.
Zloži in pospravi
Proizvajalcem mobilnih telefonov bi prej omenjeni navijajoči zaslon prišel še kako prav in lani smo dobili prvi primerek zaslona, ki se ne zloži le enkrat (vzdolžno ali počez), ampak kar dvakrat. Huawei Mate XT se zloži kot predstavitveni letak, ko pa ga dokončno razpremo, se pred nami bohoti kar 10,2-palčni zaslon OLED, ločljivosti 2.332 × 3.184 pik, skratka polnokrvni tablični računalnik! Pri Huaweiju so poskrbeli, da mobilnik lahko uporabljamo tudi povsem zložen, ko je velikost zaslona 6,4 palca (tako imenovani cover display), ali pa v obliki knjige, ko ima zaslon velikost 7,9 palca (dual display). Mobilnik ni na voljo povsod po svetu, astronomski pa sta tako njegova teža (298 g) kot njegova cena, ki seže krepko čez tri evrske tisočake. V bitko zlaganja mobilnikov oziroma njegovih zaslonov se bo menda letos vključil tudi Samsung (ali pa tudi ne), ostali proizvajalci pa za zdaj molčijo.
Vseprisotna, vsemogočna umetna inteligenca
Lani smo izraz umetna inteligenca (oziroma bolje rečeno artificial inteligence – AI) zasledili prav na vsakem koraku: Apple, Samsung in Google so vsi govorili o implementaciji sistemov LLM v svoje pomočnike na pametnih napravah, od katerih je novo poimenovanje dobil le Googlov Gemini, Siri in Bixby sta znana že od prej. Kot je pri novostih že v navadi, so vse te 'inteligenčne' sisteme prejeli le novoizdani mobilni telefoni, torej različice iPhona 16, Pixla 9 in Galaxy S24, čeprav je v času pisanja članka na voljo tudi že serija S25.
Podobno so vsi bolj znani proizvajalci prenosnikov naredili tudi na prenosnih računalnikih, poleg že prej videnih prodajnih prijemov smo na prenosnikihzdaj začeli opažati še dodatne oznake, recimo AI TOPS. Oznaka pomeni bilijone (po ameriško trilijone) operacij na sekundo in meri hitrost strojne opreme, kot sta grafični (GPU) in nevralni procesor (NPU), pri pospeševanju umetnointeligenčnih operacij. Kot ponavadi tudi tu več pomeni bolje, se pa te zmogljivosti pokažejo šele, ko LLM namestite na računalnik (recimo DeepSeek, ki je zatresel ameriško dominantnost na področju modelov LLM), pri čemer imate tudi večji nadzor nad svojimi podatki in ne potrebujete internetne povezave.
Izjema ni niti področje igranja iger oziroma bolje rečeno področje grafičnih kartic. Ob nedavni, dokaj težavni splovitvi pete generacije Nvidijinih grafičnih kartic RTX 50 serije z novimi jedri Tensor, se sploh ni več govorilo o surovi moči posameznih grafičnih kartic, ampak večinoma o Nvidijinem DLSS četrte generacije (Deep Learning Super Sampling ali super vzorčenju globokega učenja), ki ob pomoči algoritmov umetni inteligence in 'globokega' učenja povišuje ločljivost prikazane slike, ob vstavljanju umetno ustvarjenih sličic pa tudi samo hitrost prikaza slike. AMD nima povsem primerljivega in enakovrednega odgovora na DLSS, a se je tudi pri RDNA 4 grafičnih karticah (Radeon 9070 (XT)) razpravljalo večinoma o umetnointeligenčni pomoči prikaza slike prek tehnologije FSR četrte generacije (FidelityFX Super Resolution). Tudi ta je velik korak naprej v primerjavi s prejšnjo različico, celo do te mere, da je tudi Sony napovedal posodobitev tehnologije PSSR, ki temelji na FSR in je implementirana v prav tako lani izdani Playstation 5 Pro.
Če za trenutek odmislimo same naprave, pa je pred dvema mesecema močno zakrožila novica, da nov model OpenAI O3 namiguje, da ni več daleč trenutek, ko bodo umetnointeligenčni sistemi vsaj tako inteligentni kot ljudje, če ne celo bolj. Da zadeva ni povsem iz trte izvita, priča dejstvo, da so že maja 2024 raziskovalci potrdili, da je GPT-4 model prestal Turingov test; testni osebki so bili kar 54 odstotkov časa v pogovoru z modelom GPT-4 prepričani, da govorijo s človekom. Morda bo kdo rekel, da je ta številka nizka, a pri komunikaciji s pravimi ljudmi je bil odstotek prepričanosti 'zgolj' 67!
Umetnopametni nosljivi pripomočki
Umetna intelegineca ni zaobšla niti področja pametnih nosljivih pripomočkov. AI Pin (priponka, ki jo pripneš) je razvilo podjetje Humane Inc. in je zasnovana kot navidezni asistent, ki ga upravljamo z glasom. Napravo poganja operacijski sistem CosmOS, ki odgovarja na vprašanja uporabnikov in jim omogoča, da se osredotočajo na trenutno delo, ne da bi morali gledati v dodatni zaslon. Ob ceni 500 dolarjev in dejstvu, da so od predstavitve priponke že vsi večji proizvajalci mobilnih telefonov nadgradili svoje pametne pomočnike z dodatnimi umetnointeligenčnimi funkcijami, je nakup takega pripomočka res težko upravičiti. Ne čudi torej, da je napravica v manj kot enem letu popolnoma pogorela. Da, izklopili so strežnike, kupci pa so ostali z neuporabnim kosom elektronike.
V podobno, a precej bolj dodelano kategorijo sodi Rabbit R1. Po mnenju podjetja Rabbit Inc., ki ga je zasnovalo, napredna naprava za osebno asistenco. Zajec ni priponka, ampak ima obliko živo oranžne škatlice z zaslonom in dvema gumboma za interakcijo, ki se ji ukazuje z glasom. Naprava ima vgrajeno kamero in mikrofon, prepoznava predmete, prevaja, si zapomni zadnje poizvedbe in jih vrača, vmesnik naprave se lahko lastniku vizualno prilagaja ipd. Zajec je sposoben komunicirati z različnimi platformami, zato temu modelu rečejo LAM oziroma large action model (veliki akcijski model). Model lahko vizualno interpretira rezultate, obenem pa lahko načrtuje korake za uresničitev cilja (pripravlja ukaze za izbrano spletno stran): na ta način lahko namesto uporabnika obišče spletno stran, napolni košarico z izdelki in jih tudi naroči. Ukaze lahko na napravo tudi posnamemo in jih poženemo takrat, ko jih potrebujemo (naročanje prevoza, rezervacija vstopnic ipd.), sposoben je izdelave prepisov in povzetkov sestankov in pogovorov. Seveda bi Zajec lahko deloval tudi na modernem telefonu prek aplikacije, a so se proizvajalci odločili za samostojen produkt, ki stane 200 dolarjev in je trenutno brez naročnine na storitev. Pripomoček se nam v luči ugodne cene in zmogljivosti zdi uporaben predvsem za uporabnike s posebnimi potrebami ali za tiste, ki niso vešči sodobne tehnologije.
Zdravstveni pripomočki
Naprave, ki spremljajo naše zdravje, postajajo vedno bolj napredne. Oura Ring 4 je najnovejša različica pametnega prstana, izdelanega iz titana, ki ponuja natančne meritve različnih biometrik, kot so srčni utrip, faze spanja, variabilnost srčnega utripa in temperature telesa. Vse to so počele že druge naprave, a Prstan 4 je vezan na naročnino Oura Membership, ki izdela podrobno analizo spanja, spremlja zdravje srca, aktivnosti telesa, raven kisika v krvi, menstrualni cikel in priporoča ukrepanje za izboljšanje zdravja ter psihofizične kondicije prek drugih aplikacij. V primerjavi s pametnimi urami je glavna prednost vzdržljivost baterije; odvisno sicer od načina uporabe, a Prstan naj bi polnili zgolj enkrat tedensko.
Pametne ure so v letu 2024 dobile novo področje meritev, in to je končno uporabno in natančno merjenje krvnega tlaka. Poleg namenskih naprav, kot je YHE BP Doctor Fit ali OMRON HeartGuide, tukaj omenimo še Samsung Galaxy Watch 7. Ta je med prvimi merjenje krvnega tlaka omogočil na širše dostopnih pametnih urah, ki niso omejene zgolj na zdravstvene meritve. Ura ima tudi dvojno količino notranjega pomnilnika, močno izboljšan GPS in učinkovitejšo procesorsko enoto v primerjavi s predhodnikom, žal pa boste še vedno vsako noč posegali po polnilcu. Huaweijev Watch D2 ravno tako omogoča merjenje krvnega tlaka, vendar je to hkrati prva taka naprava, ki nosi ustrezni medicinski certifikat Evropske unije. Baterija pa zdrži nekajkrat več od Samsungove rešitve.
Zgolj delno pa lahko v kategorijo zdravstvenih pripomočkov štejemo slušalke Dyson Zone. Poleg brezžičnih 'modrozobih' slušalk z zmogljivostjo aktivnega odpravljanja hrupa, katerih tehnologija zajema kar 10 mikrofonov in spremlja okolico skoraj 400-tisočkrat na sekundo, dobimo v kompletu tudi čistilec zraka. Slušalke zagotavljajo prečiščen zračni tok do nosu in ust brez dotikanja obraza z uporabo visokozmogljivih filtrov in pomanjšanih zračnih črpalk, kar je kot nalašč za zimski zrak v večjih mestih. Če vas seveda ne moti, da boste morali med levo in desno slušalko namestiti še vizir za dostavo čistega zraka, kar vas vizualno spremeni v futurističnega 'kiborga'. Vam pa lahko za slab dolarski tisočak slušalke, kot stranski učinek filtriranja zraka, osušijo tudi mokre lase.
Konec domače robotizacije?
Se še kdo spomni robotka z imenom Amazon Astro, ki je bil predstavljen daljnega leta 2021? 25. septembra lani je vse kupce Astra za poslovne uporabnike pričakal brickan robot, ki je preprosto prenehal delovati. Kupci so sicer dobili povrnjen denar in pa dodatnih 300 dolarjev za 'nevšečnosti', a je bil varnostni robot, zasnovan za mala in srednje velika podjetja, očiten polom. Amazon je tako vse sile usmeril v gospodinjskega robota, zasnovanega za nadzor in pomoč v domu, ki je v resnici mešanica nadzornega sistema in umetnointeligenčnega pomočnika z Alexo. V resnici ne zna opraviti nobenega gospodinjskega opravila (niti tal ne zna posesati!), vam pa za ceno 1.600 dolarjev zvesto sledi in vam med občasnim prevažanjem manjših predmetov lahko predvaja glasbo in videoposnetke, če si to zaželite.
Konkurenca na tem področju ni bila pretirano dejavna; Enabot EBO X je nekaj cenejši od Astra, pa nekoliko težji za uporabo. Samsungov Ballie (v obliki žoge), ki je bil prvič po CES-u 2020 spet predstavljen lani, pa še vedno ni ugledal luči dneva. Morda pa bo vendarle letos, sicer v omejeni količini, luč sveta ugledal Tesla Optimus oziroma Tesla Bot, ki prvi obljublja uporabnega robota za opravke znotraj in zunaj hiše in ne le (glasbene in varnostne) spremljave doma.
Odmevnejši dogodki lanskega leta
Med igričarsko srenjo je lani najbolj odmevno odjeknil napovednik za igro GTA 6. Mineva že skoraj 12 let od splovitve predhodnika na Playstation 3 (!), ki ostaja še vedno svež in aktiven predvsem zaradi GTA Online (v preteklih dneh je celo prejel novo nadgradnjo, poimenovano Enhanced Edition). Številni navdušenci širom po svetu so hiteli analizirati predstavitveni video, ugibali o novih likih, vizualijah, velikosti sveta v igri in še dandanes špekulirajo o datumu izdaje. Letos, glede na ravnokar izdano novo različico starejše igre, zagotovo ne, plaz ugibanj pa se je do danes le malce umiril.
Navdušenci nad Spidermanom ste morebiti zasledili novico, da so raziskovalci na Univerzi Tufts v ZDA lani razvili tehnologijo, ki omogoča izstreljevanje tekočega materiala, ki se takoj strdi kot vrvica in se oprime predmetov. Trenutno o implementaciji tehnologije še ni veliko govora, a nekaj primerov smo lahko videli že v filmih, animirankah in videoigrah.
Naš letni obračun zaključimo z napredki na področju kvantnega računalništva. Microsoft je pred kratkim predstavil procesor Majorana 1, prvi kvantni procesor, ki temelji na povsem novi arhitekturi s topološkimi kubiti. Kdor spremlja razvoj te veje računalništva, ve, da so v jedru kvantnega računalnika kubiti, ki so podobni binarnim bitom. Razvoj v zadnjih desetletjih je šel predvsem v smer zagotavljanja konstantne zanesljivosti kubitov, saj so občutljivejši na šume, ki povzročajo napake ali izgubo podatkov. Majorana 1 lahko na en sam čip potencialno namesti milijon kubitov, IBM-u jih je trenutno uspelo največ 433. Za računanje v tem novem čipu se ne uporablja elektronov, temveč delec majorana, ki ga je teoretični fizik Ettore Majorana opisal leta že davnega leta 1937. Ta mejnik je bil dosežen ob pomoči nove vrste snovi (prvega topokonduktorja na svetu, ki omogoča topološko superprevodnost), ki lahko majoranove delce ne le opazuje, temveč tudi nadzoruje. Znanstveniki, ki so sodelovali pri projektu, so odkritje pospremili z izjavo, da so »iskali in iznašli tranzistor za kvantno dobo«.
Zagotovo imate tudi sami svoje favorite, ki so zaznamovali zadnje leto tehnološkega razvoja, in prav je tako. Naš namen zagotovo ni bil omeniti vsake naprave, ki je orala tehnološko ledino v preteklem letu, ampak poiskati tiste, ki so nekako odskočili iz obilice izdelkov in tehnologij bodisi po tehnološki inovaciji bodisi zaradi zanimivosti koncepta. Že danes imamo najavljenih kar nekaj izdelkov, ki bodo zaznamovali bodoče leto tehnološkega razvoja (omenimo recimo le Switch 2) in se jih prav vsi pri Monitorju iskreno veselimo. Na snidenje torej ob letu osorej!
