Od 15 let do smrti

Hans Reiser je prvi človek, ki je na znameniti dopisni seznam razvijalcev Linuxovega jedra (LKML – Linux Kernel Mailing List) poslal lastnoročno, s kulijem napisano pismo. Več kot 6.500 dolg traktat obsega 36 gosto popisanih strani, ki jih je Reiser poslal Fredricku Brennanu konec lanskega novembra, ta pa jih je vestno pretipkal in z dovoljenjem javno objavil. Reiser druge možnosti ni imel, ker nima dostopa do moderne tehnologije. Od leta 2008 je v zaporu zaradi umora svoje žene.

Hans Reiser po aretaciji leta 2006.

Čeprav nikoli ni končal niti srednje šole, se je Reiser leta 1979 s 15 leti vpisal na Berkeley in ga z več daljšimi prekinitvami pri 28 letih zaključil z diplomo iz informatike. V vmesnem času je delal za več podjetij, a širši računalniški javnosti je najbolj znan po podjetju Namesys, ki ga je ustanovil leta 2004. V njem je razvijal ReiserFS, ki je bil vrsto let najnaprednejši in v nekaterih distribucijah Linuxa tudi privzeti datotečni sistem.

Ko je številčenje različic Linuxa potekalo drugače kot danes, davnega leta 2001, je jedro 2.4.1 dobilo podporo za nov datotečni sistem ReiserFS. To je bil prvi dnevniški datotečni sistem (journaling file system) v Linuxu, medtem ko sta Windows NT z NTFS in Apple s HFS Plus to že bila. Dnevniški datotečni sistemi so v vsaj v teoriji, pogosto pa tudi v praksi, bistveno bolj odporni proti kvarjenju datotek, če se med zapisom zgodi kaj nepričakovanega, denimo izklop, saj na disk sproti zapisujejo tudi dnevnik (journal) sprememb.

ReiserFS si je zamislil in v precejšnji meri tudi implementiral Hans Reiser. Vključitev v Linuxovo jedro je bila pomemben korak, še večji pa je bila njegova izbira za privzeti datotečni sistem v Novellovi distribuciji SUSE Linux Enterprise. ReiserFS, kasneje znan tudi kot Reiser3, je bil v vseh pogledih boljši od dotedanjega datotečnega sistema ext2. Še danes so moderni datotečni sistemi dnevniški, denimo ext4 in XFS. Enako je veljalo za ext3, ki je izšel konec leta 2001.

Novell je oktobra 2006 odrekel podporo ReiserFS in raje uporabil ext3, za kar je bil neuradni razlog izjemno redek – tedaj so namreč na domu Hansa Reiserja potekale hišne preiskave, saj je bil eden izmed osumljencev za umor svoje žene. Nina Reiser je bila rojena kot Nina Šaranova leta 1974 v Sankt Peterburgu. Hansa Reiserja je spoznala leta 1998, ko je ta delal v Rusiji in jo našel na spletni strani za zmenke z zahodnjaki. Izobražena ginekologinja in porodničarka ter računalniški genij sta se leta 1999 poročila, preselila v ZDA in dobila dva otroka, Roryja in Niorline. Nina je tedaj delala kot finančna direktorica v Namesysu. A zakon je počasi razpadel, Nina je zahtevala sodno prepoved približevanja in leta 2004 sta se razšla, tri mesece pozneje pa se je začel ločitveni postopek. Sodišče je skrbništvo nad otrokoma dodelilo njej, a še preden bi se postopek pravnomočno končal, je Nina septembra 2006 izginila.

Spletna stran Namesys je ugasnila kmalu po Reiserjevi aretaciji leta 2006.

Policija je hitro odkrila njen avtomobil. Zadnjikrat so jo videli živo, ko je odložila otroka pri Reiserju, zato se je policijska preiskava osredotočila nanj. V začetku oktobra 2006 so pri njem izvedli hišno preiskavo, v kateri so našli sledove krvi, opazili manjkajoč sedež v njegovem avtomobilu in dve knjigi o preiskavah umorov. Dva dni pozneje so ga uradno obtožili umora žene in še isti dan – 12. oktobra 2006 – je Novell odslovil ReiserFS. Vztrajajo, da je sovpad naključje in da so bile edini razlog želje uporabnikov po datotečnem sistemu ext3.

Glavna obravnava se je začela novembra 2007, med katero je Reiser zanikal kakršnokoli vpletenost v izginotje svoje žene. Med procesom se je Reiser vedel arogantno in oholo, prekinjal sodnika, oviral zasliševanje in se pregovarjal celo s svojim odvetnikom. V bizarnem zasuku je Reiserjev nekdanji prijatelj Sean Sturgeon, ki je v ženskih oblačilih kot družica nastopil na njuni poroki in kateremu naj bi Reiser dolgoval 84.000 dolarjev, priznal osem umorov ter ljubezensko afero z Nino Reiser, a šele po razpadu zakona z Reiserjem. Afero je Nina januarja 2006 afero prekinila, ker naj bi bil sadomazohist. Umazan proces poln bizarnih obtoževanj se je končal aprila naslednje leto, ko je bil Reiser obsojen naklepnega umora, čeprav njenega trupla sploh še niso našli.

Še pred izrekom kazni se je bil Reiser pripravljen pogoditi s tožilstvom in v zameno za kaznivo dejanje uboja je policiste peljal do Nininega groba, hkrati pa se je odpovedal pritožbi. Avgusta 2008 mu je sodišče izreklo najvišjo mogočo kazen, in sicer od 15 let do dosmrtne kazni. Na prvem zaslišanju za pogojni izpust leta 2022 je bil neuspešen, novo priložnost bo dobil leta 2027. Vmes je leta 2011 neuspešno zahteval ponovitev sojenja in obtožil svojega odvetnika, sodnika in poroto, da so ga pretentali in prisilili k pričanju.

Nato je bil leta 2012 obsojen še v civilnem postopku, zato mora svojima otrokoma skupno plačati 60 milijonov odškodnine, ker sta ostala brez matere. Reiser je v bizarnem zagovoru trdil, da jo je ubil, da bi zaščitil otroka zaradi Nininih psiholoških težav (trenutno živita pri starih starših v Rusiji). V resnici so njegovi nastopi na sodišču kazali, da je situacija verjetno obrnjena in ima težave on. Sodni izvedenec sicer ni postavil diagnoze, je pa dejal, da je mogoče, da ima Reiser Aspergerjev sindrom. Zagotovo pa ima Reiser ogromen ego, saj se je med sojenjem primerjal z Benjaminom Franklinom, Mojzesom, Galilejem in Leonardom da Vincijem.

Začetek konca

Po obsodbi je razvoj njegovega datotečnega sistema zastal. Že med postopkom je poskušal prodati podjetje Namesys, a mu to ni uspelo. Leta 2008 je eden izmed zaposlenih v podjetju v intervjuju za Cnet dejal, da je s podjetjem konec, a da projekt ReiserFS živi dalje. Odprtokodna skupnost je še leta izdajala popravke in krpala hrošče, zadnja različica orodij reiserfsprogs 3.6.27 je izšla julija 2017.

Ves ta čas je v Linuxovem jedru ostala podpora za ReiserFS. Leta 2022 so se začele sprva razprave in čedalje glasnejši pozivi za odstranitev. ReiserFS se ni več nadgrajeval, temveč je počasi gnil, se je slikovito izrazil ustanovitelj spletne strani Phoronix Michael Larabel. Matthew Wilcox, eden vidnih razvijalcev jedra, je dodal, da odstranjevanje podpore za zastarele datotečne sisteme (ext, xiafs) ni nič neobičajnega. Istega leta je bil ReiserFS v Linuxu označen kot nepriporočen (deprecated), minulo jesen kot zastarel (obsolete), prihodnje leto pa ga bodo po napovedih v celoti odstranili. S tem se bo končala ena najbolj nenavadnih zgodb, ki je v Linux prinesla dnevniške datotečne sisteme, presekal pa jo je bizaren umor.

ReiserFS je v Linuxu za zdaj še podprt.

Naslednik ReiserFS je Reiser4. Prvo inačico Reiser4 smo ugledali že leta 2004 in si jo je zamislil Hans Reiser. V zgodnjih letih je bilo med Reiserjem in ostalimi razvijalci precej trenj, saj jih je Reiser pogosto označil kot nesposobne in dvomil o njihovih predlogih za izboljšave. Po njegovem odhodu v zapor je razvoj štirice nadaljeval Shishkin, a kljub rednim izboljšavam ni bil nikoli vključen v glavno vejo Linuxa.

Shishkin je nato na silvestrovo leta 2019 najavil povsem nov datotečni sistem, ki bo napisan od začetka in bo reševal nekaj težav obstoječih sistemov. Zares neverjetno je, da ga je kljub zgodovini poimenoval Reiser5, a razvoj dejansko poteka. Leta 2022 je izšla ena izmed predoglednih različic, testi pa sploh niso kazali slabih rezultatov. Odtlej na internet ni pricurljala nobena novejša inačica.

Hans Reiser se je v medijih nazadnje pojavil januarja letos, ko je Fredrick Brennan javno objavil njegovo pismo. Nastalo je kot odziv na vljudnostno sporočilo iz lanskega oktobra, ali bi se želel odzvati na prihodnjo odstranitev podpore za ReiserFS iz Linuxa. Reiser se je resnično odzval in 26. novembra odgovoril na 36 straneh, ki jih je 18. januarja letos Brennan javno objavil. Pismo se bere kot zmedeno čebljanje dolgo zaprtega človeka, kar je po svoje razumljivo. V njem se dotakne vsega, kar mu je švigalo po mislih – od zgodovine datotečnega sistema in razmer v Rusiji do idej o tem, kako bi moral šolski sistem poučevati čustveno inteligenco in razreševanje sporov enako kot v zaporih. Hans Reiser trdi, da je nov človek, a morda tega svetu ne bo mogel nikoli dokazati.