Od 15 palcev do današnjih 17 in več

Zasloni LCD danes niso več nobena tehnična novost, saj so že kar nekaj časa najpogostejši izbor uporabnikov. Zasloni s katodno cevjo se umikajo iz vsakdanje rabe, tako da večina izdelovalcev teh modelov niti ne izdeluje več, le še prodajajo stare zaloge.

Ne nazadnje je danes na trgu monitorjev celo tako, da se večina kupcev ne odloča več niti za najmanjše zaslone LCD (torej 15-palčne), temveč največkrat kar za 17-palčne. Sledijo jim 19-palčni zasloni, ki po priljubljenosti hitro dohitevajo za dva palca manjše zaslone (v skandinavskih in nemško govorečih deželah pa jih prodajo celo že več), v celotni Evropi (torej tudi tisti "ne-EU") pa naj bi prevzeli primat do sredine leta 2007. Cena večjih zaslonov je namreč danes, vsaj v nižjem cenovnem razredu, pravzaprav povsem primerljiva s cenami 17-palčnih modelov, oziroma razlika ni večja od približno deset tisočakov. Že kratek pogled na našo tabelo s podatki razkrije, da je najcenejši 17-palčni model na našem preizkusu "vreden" približno 44 tisočakov, najcenejši 19-palčni Philips 190S pa stane le nekaj stotakov več kot 53 tisoč tolarjev. Tudi AMW M1990 je s ceno 57.000 tolarjev zelo zanimiv model za nezahtevne uporabnike (sploh zato, ker ima tudi digitalni vhod). 18-palčni zasloni, ki smo jih srečevali še pred kakšnim letom, pa se niso izkazali za tako zanimive, da bi prepričali večje število kupcev, in jih izdelovalci ne izdelujejo več, le tu in tam se ta velikost še znajde v kakšni "posebni" ponudbi.

Zlati monitor

Izmed manjših modelov, ki smo jih preizkusili tokrat, izstopa Sonyjev SDM-HS75P. Ne sicer toliko po ergonomiki kot po kakovosti prikazane slike. Ta je lepo enakomerna, z odlično kotno vidljivostjo, hkrati pa zelo svetla. Slednje je tudi posledica svetlečega zaslona, ki bo vendarle zahteval nekoliko previdnosti pri postavitvi v prostor, da bi se izognili odsevu. Hkrati ta monitor ne sodi med cenejše, tako da cenovno bolj občutljivim, kot se pravi, priporočamo ogled monitorja Acer 1716As. Ta namreč za svojo ceno ponuja nadpovprečno kakovost prikazane slike.

Med 19-palčnimi modeli prihajajo favoriti iz drugih proizvodnih hal. Skorajda pregrešno drag za današnje razmere, a po vseh merilih odličen je NEC MultiSync LCD1990SXi. Odlikujejo ga izredna enakomernost, barvna pravilnost in seveda kotna vidljivost. Omeniti velja še tanek rob okoli zaslona in možnost vrtenja za 90 stopinj. Več kot trikrat cenejši, a še vedno nadpovprečno dober je Philips 190S, ki si zato zasluži, da si ga ogledate tudi, če monitorja ne boste potrebovali za DTP, temveč le za vsakdanje, tudi pisarniško delo.

Ob tem se seveda postavlja vprašanje, koliko slabši so cenejši zasloni od tistih dražjih, oziroma ali se bolj splača kupiti dražji 17-palčni monitor LCD ali cenejšega 19-palčnega. Kot pri večini naprav bomo seveda tudi tu težko dejali kaj drugega, kot da odgovor pač ni povsem enoznačen. Stereotip večinoma drži, a izjeme potrjujejo, da ni pravega pravila. Že omenjeni Philips se je namreč po kakovosti slike lahko primerjal tudi s kakšnim dražjim 17-palčnim modelom, a po kakovosti slike nikakor ni primerljiv z najdražjimi modeli ne svojega ne manjšega razreda. Razhajanja so ponavadi povezana predvsem z imenom blagovne znamke, saj nekatere (npr. Sony ali NEC) nekaj dodatnih tolarjev gotovo zaračunajo za ugled, ki ga uživajo. Povsem spodoben monitor tako gotovo ni več nedosegljiv, a za zares kakovostno sliko in tudi druge dodatne možnosti, na primer digitalni vhod (ali celo dva), dober nadzor nad nastavljanjem slike, možnost nastavljanja monitorja po višini, obračanje v navpični položaj (s čimer postane monitor zelo primeren za prikazovanje dokumentov standardnih papirnatih formatov) ali tudi zanimive oblikovne rešitve, je pač treba odšteti nekaj več... In vse skupaj lahko seveda nanese kar nekaj denarja. Razlika povprečnemu uporabniku, ki računalnik uporablja bolj kot nadomestilo za pisalni stroj in predvajalnik CD in pa za brskanje po spletu, verjetno ne bo pomenila veliko, zahtevnejši uporabniki pa razliko v ceno pač vzamejo v zakup. Povedano seveda ne pomeni, da slabih monitorjev ni. Predvsem med cenejšimi je kljub vsemu nekaj takih, ki s svojo kakovostjo slike ne prepričajo, zanimivo pa je nekaj takih celo med dražjimi modeli, kar je bolj pomenljivo, saj ljudje pač upravičeno zahtevajo za svoj denar vsaj spodobno kakovost, če že ne boljšo od povprečja.

Tokrat smo preizkusili skoraj trideset modelov 17- in 19-palčnih zaslonov, ki jih je najti na našem trgu. Od opaznejših blagovnih znamk manjkajo le LG, HP, Fujitsu-Siemens in Hyundai. Prvi je med preizkusom ravno menjaval serije modelov, drugih pa žal nismo dobili pravočasno za ta preizkus. Največ monitorjev teh velikosti v Evropi sicer proda Samsung, sledijo pa Acer, Dell in HP. Zanimivo pa je, da smo dobili le en model s širšim razmerjem slike 16 : 10, in sicer 19-palčni Asus PW191 z ločljivostjo 1400 × 900, vsi drugi imajo "staro" razmerje za sliko 1280 × 1024, to je 5 : 4. Očitno vsaj pri nas še ni prišel čas za široko razmerje slike, ki mu sicer napovedujejo svetlo prihodnost, saj naj bi bilo mnogo bolj "naravno" gledati v tak zaslon zaradi lastnosti človeškega vida, ki je bolj "širok" kakor pa "visok". Za urejanje besedila to sicer ne pomeni kaj dosti (pravzaprav vidimo še manj besedila kot na višjih zaslonih), veliko bolje pa se ti zasloni obnesejo pri filmih, ki so večinoma posneti v razmerju 16 : 9. Za nekatere programe, kot so npr. programi za zvok, video (ker dolga časovnica pač prinese več "vidnega časa") in tudi drugi programi, ki imajo veliko palet, orodjarn in podobne "navlake", ki jo je na zaslonu pač treba nekam postaviti, pa so ti zasloni veliko bolj primerni. Seveda pa so uporabniki tisti, ki bodo na koncu odločali o usodi tega formata (pri čemer jim bodo gotovo nekoliko pomagali tudi prekanjeni tržniki), tako kot bodo odločali tudi o tem, ali povprečni uporabnik potrebuje tudi večji zaslon od 19-palčnega. Le kje se bo ustavilo? Pri 21, 26 ali morda 32 palcih? No, glede na to, da bi lahko velik računalniški zaslon nadomestil tudi televizor, in ker postaja računalnik osrednji del domačega zabaviščnega centra, velikost verjetno ni nikoli prevelika. Kako kakovostna in dostopna bo, pa bo pokazal čas.

Kako smo preizkušali

Glede na to, da v monitorje predvsem gledamo, smo na našem preizkusu seveda predvsem gledali. Najbolj seveda sliko, pri kateri smo opazovali ostrino, svetlost, kontrastnost, pravilnost barv, morebitne napake (sence, nestabilnosti, obarvanost...), kotno vidljivost in podobno. Za ocenjevanje tega smo uporabljali program Displaymate for Windows, ki na zaslonu prikaže različne vrste slik, ki razkrivajo morebitne šibke točke prikaza. Zavrteli smo tudi nekaj hitro gibajočih se sekvenc videa v visoki ločljivosti, da smo opazovali zveznost gibanja - torej odzivnost monitorja.

Pozorni smo bili tudi na druge stvari. Recimo na zasnovo ohišja - torej na to, ali monitor trdno stoji na mizi ali se morda zatrese že zaradi tipkanja na tipkovnici ali drugih manjših premikov, ali ga lahko nastavljamo po višini, obrnemo v navpični položaj ali ima morda zelo ozek rob okoli zaslona (kar pride prav, če nameravamo morda uporabljati dva zaslona hkrati ali če nimamo dovolj prostora na mizi) ali kakšne druge posebnosti (npr. steklo prek zaslona, ki pogosto močno odbija svetlobo, to pa je lahko moteče). Ogledali smo si tudi upravljani del, menuje, nastavitve ter povezljivost iz vsega videnega in vse videno zbrali tako v tabeli kot tudi v opisih, ki jih najdete na tem preizkusu.

17-palčni modeli

Acer 1716As

Acerjev monitor je lepo oblikovan. Predvsem ga odlikuje zelo ozek rob okoli zaslona. Ohišje je srebrno, spodaj ga drži plastični podstavek, ki ne omogoča najboljše stabilnosti. Nastavljiv je le nagib, vrtenja in nastavljanja višine ne pozna. Zaslon ima za povezovanje z računalnikom le analogni vhod. Štiri tipke za upravljanje so na sredini pod zaslonom. Menuji so preprosto zasnovani in jih je enostavno uporabljati, ponujajo pa temeljne nastavitve za vplivanje na sliko, kot je npr. spreminjanje osvetlitve in kontrasta ter izbor hladne ali tople barve oz. temperature barve, ki jo določimo sami. Uporabniških nastavitev za različne namene ne pozna, manjka tudi možnost neposrednega dostopa do nekaterih nastavitev (torej mimo menujev).

Slika je večinoma zelo enakomerno osvetljena, le spodaj ima temnejši rob, a ni preveč moteč. Kotna vidljivost je dokaj povprečna, tudi vodoravna - barve se ob spreminjanju kota gledanja hitro spreminjajo. Ostrina je dobra, barve pa dokaj intenzivne.

Acer 1716As

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Alterna, www.alterna.si, Avtera, www.avtera.si, Trendnet, www.trendnet.si.

Cena: 50.990 tolarjev.

Za: Kakovostna slika.

Proti: Slabša kotna vidljivost, ne omogoča nastavljanja višine.

AOC LM728

Ko uporabnik prvič vzame monitor AOC LM728 iz škatle, skoraj zagotovo najprej opazi masiven obroč, ki rabi za podstavek. Je namreč na dokaj trdi vzmeti in se hitro požene navzven. Sicer je zaslon s podstavkom povezan prek roke, ki omogoča, da nastavljamo nagib, nekoliko pa tudi višino (s spreminjanjem kota med kraki roke), vendar dokaj omejeno (spodnji rob zaslona je še vedno le nekako 10 cm nad tlemi, kar ni veliko). Tipke za upravljanje so na desni strani. Poleg tipke za vklop so tu še štiri tipke za upravljanje. Menuji so nekoliko slabše odzivni in tudi nimajo pretirano veliko nastavitev. Tu najdemo nastavljanje osvetljenosti, kontrasta in barv, ne pa tudi gama krivulje, prav tako ne pozna uporabniških nastavitev. Za napajanje skrbi zunanji napajalnik, z računalnikom pa lahko monitor povežemo prek analognega vhoda VGA ali digitalnega vhoda DVI-D.

Pri sliki moti predvsem ostrina, ki ni najboljša; to se še posebej vidi pri črkah. Tudi vodoravna kotna vidljivost ni najboljša, saj že pri majhnem kotu nastajajo sence. Še slabše je pri navpični kotni vidljivosti. Tudi osvetljenost je povprečna, saj je spodaj in ob robovih slika svetlejša. Barve so dobre, odzivnost solidna, svetlost pa povprečna, zato tudi kontrastnost ni najboljša.

AOC LM728

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Anni, www.anni.si.

Cena: 53.990 tolarjev.

Za: Podstavek dovoljuje tudi nekaj nastavljanja po višini, ozek rob okoli zaslona.

Proti: Slabše odzivni menuji, nima uporabniških nastavitev, povprečna slika.

AMW 179D

Monitor spada med cenejše na trgu in tega, resnici na ljubo, niti ne skriva pretirano, niti s svojo podobo. Črno ohišje namreč deluje dokaj ceneno in plastično, k temu občutku pa prispeva tudi zelo mehak podstavek, ki je kriv, da monitor ne stoji nič kaj stabilno (če miza ni preveč trdna, lahko tako sliko trese že tipkanje). Nastavljanja po višini ni, prav tako ne obračanja, pač pa lahko nastavljamo le nagib zaslona naprej ali nazaj. Upravni del ima ikone "vgravirane" v črno plastiko, obsega pa štiri tipke za upravljanje in tipko za vklop. Na menujih najdemo dober izbor nastavitev (lahko, recimo, izberemo temperaturo izmed 6500, 9300 ali 5400 Kelvinovih stopinj ali določimo lastne nastavitve), nekatere nastavitve (svetlost, kontrast, izbira vhod) pa bi kljub temu lahko bile bolj na dosegu roke. V monitor sta vgrajena tudi zvočnika.

Slika je dokaj dobra in enakomerno osvetljena, čeprav je opaziti nekaj ne preveč motečih vertikalnih senc, spodnji del pa je tudi nekoliko svetlejši od zgornjega. Kotna vidljivost je slabša, pravzaprav je navpična kotna vidljivost silno slaba, barve pa se spreminjajo, tudi če spreminjamo pogled po vodoravni osi. Tudi odzivnost je dokaj povprečna, kar se opazi pri igrah in filmih. Barvam manjka nekaj intenzivnosti, sivine so vedno nekoliko obarvane. Manjka tudi svetlosti in kontrastnosti, ki bi sliko naredili veliko boljšo. Ostrina je solidna.

AMW 179D

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Emisija, www.emisija.si.

Cena: 43.900 tolarjev.

Za: Cena, dober izbor nastavitev, zvočnika.

Proti: Plastičen videz, premehak podstavek, povprečna slika, zvočnika sta zadaj, ne moremo nastavljati višine.

Dell e176

Kot smo pri Dellu večinoma vajeni že od drugih izdelkov, so tudi monitorji nekoliko konservativno oblikovani, a to je mnogim všeč. Ohišje je črno in ima ozek plastični rob okoli zaslona. Stojalo je precej masivno, držalo prav tako in ima dva kraka. Kljub temu omogoča le spreminjanje naklona, ne pa tudi višine ali sukanja v navpični položaj. Upravljalni del je nekoliko okoren, saj obsega le tri tipke - torej je treba skoraj vse najti na menujih, pa še teh ni najbolj enostavno uporabljati. Na njih najdemo nekaj prednastavitev za tip barve (modra, rdeča, normalna), lahko pa spreminjamo tudi osnovne barve in popravljamo signal analognega prenosa, saj ima monitor le analogni vhod VGA, ne pa tudi digitalnega.

Slika ni pretirano svetla, je pa zelo enakomerno osvetljena. Ostrina je dobra, kotna vidljivost pa solidna, če spreminjamo pogled po vodoravni osi, slabše pa navpično, kjer je zelo omejena. Je pa za analogni prenos zelo stabilna tudi na zahtevnejših mrežastih vzorcih.

Dell e176

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024.

Prodaja: FMC, www.fmc.si.

Cena: 59.940 tolarjev.

Za: Dobra slika, lepa in dobro zasnovana oblika.

Proti: Nima digitalnega vhoda, slabša enakomernost, nerodno nastavljanje, ne omogoča nastavljanja višine.

Miro TD670

Eden cenejših modelov na našem preizkusu za prikazovanje uporablja Samsungov zaslon LCD velikosti 17 palcev. Tako ne čudi, da je rob zaslona dokaj ozek. Zaslon je sicer lepo oblikovan, masivni podstavek pa omogoča dobro oporo na delovni mizi. Nastavljiv je le nagib naprej ali nazaj, višina pa ne. Ima tudi zvočnika, za povezovanje z računalnikom pa ima na voljo le analogni vhod VGA. Menuji so grafično lepo narejeni, na njih so vse temeljne nastavitve (kaj več pa tudi ne), so pa precej neodzivni. Upravljalne tipke so spodaj pod robom zaslona, tako da niso vidne, tipke pa so gumijaste in jih je neprijetne uporabljati.

Enakomernost slike je solidna, vendar ne popolna, slabša pa je stabilnost na mrežastih vzorcih, ki je lahko problem pri analognem prenosu signala na zaslone LCD. Odzivnost je opazno slabša, boljše so barve, pa tudi ostrina, ki je solidna. So pa pike opazno večje kot pri večini konkurentov (črke so zelo debele). Kotna vidljivost je dokaj dobra, prav tako kontrastnost.

Miro TD670

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.

Cena: 43.900 tolarjev.

Za: Cena, zasnova menujev, solidna slika, ima zvočnika.

Proti: Gumijaste in skrite tipke, nestabilnost na mrežastih vzorcih, premehak podstavek, ne moremo spreminjati višine, le analogni vhod.

NEC Multisync LCD1770NX

Necov model je oblikovan lepo in ima zelo ozek rob okoli zaslona. Za stabilnost monitorja na mizi skrbi zelo masiven podstavek, je pa mogoče monitorju nastavljati višino, pa tudi obračati ga je mogoče in torej uporabljati v navpičnem položaju. Upravni del je na spodnjem delu zaslona. Obsega štiri tipke in majhno krmilno palico, s katero se pomikamo po nastavitvah menujev. Ti so zasnovani enostavno in pregledno. Na voljo je pet uporabniških nastavitev za različne temperature, ki jih lahko uporabnik tudi prilagodi. Zaslon ima tako analogni kot tudi digitalni vhod. Če je zasnova zaslona zelo dobra, je nekoliko bolj povprečna kakovost slike. Je namreč povprečno svetla in kar premalo kontrastna, svetlejše barve pa so zelo neintenzivne. Tudi enakomernost osvetlitve je zelo povprečna, proti vrhu namreč opazno upade. Slaba je tudi kotna vidljivost, tako vodoravna kot navpična, saj se ostrina, intenzivnost in barve hitro izgubijo, pa čeprav naj bi bila kotna vidljivost 160 stopinj tako vodoravno kot tudi navpično. Tako je, resnici na ljubo, težko najti optimalen položaj za gledanje slike; no, dobre možnosti nastavljanja položaja monitorja lahko k temu vendarle pripomorejo. Omenimo še, da je ostrina slike odlična.

NEC Multisync LCD1770NX

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.

Cena: 74.900 tolarjev.

Za: Oblika, zasnova menujev, upravljalni del.

Proti: Povprečna kakovost slike.

Neovo E-17DA

Na obliko tega 17-palčnega monitorja še najbolj vpliva kombinacija črne barve in zelo opazne prevleke iz stekla, ki pokriva tako zaslon kot tudi rob ohišja. To steklo, ki je, mimogrede, zelo trdo in odporno proti praskam, ima antirefleksivno prevleko, ki odboj svetlobe nekoliko odpravi, vendar ne v celoti (še vedno ostane nekoliko vijolično obarvanega). Rob ohišja je precej velik, še posebej spodnji del. Zasnova podstavka (ki je sicer zelo masiven) omogoča, da monitorju spreminjamo le nagib naprej ali nazaj, ni pa mogoče spreminjati višine, prav tako ga ni mogoče vrteti (torej postaviti v navpični položaj). Za napajanje uporablja zunanji napajalnik, vgrajene pa ima zvočnike.

Upravljalni del v spodnjem desnem kotu obsega šest tipk. Menuji so razporejeni v krogu, vendar je tam nekaj izbir, ki jih sploh ne potrebujemo (recimo večanje slike po horizontali ali vertikali, ki jih pri LCDjih načeloma niti ne potrebujemo). Uporabnih nastavitev v menujih je nekoliko manj - lahko nastavimo barvno temperaturo, svetlost in kontrast. Tako, denimo, ne omogoča določanja uporabniških nastavitev za različne vrste rabe. Slika monitorja je nekoliko manj svetla in kontrastna, kot bi si morda želeli, ima pa zato toliko bolj enakomerno osvetljeno sliko. Vodoravna kotna vidljivost je dokaj dobra, slabša je vertikalna. Sicer na kotno vidljivost precej vpliva omenjeni odsev na zaslonu, saj prav pod kotom na zaslonu hitro prevlada okolica, še posebej, če je v prostoru tudi kaj svetlobnih teles. Odzivnost je povprečna.

Neovo E-17DA

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Anni, www.anni.si.

Cena: 69.990 tolarjev.

Za: Oblika, masiven podstavek omogoča dobro stabilnost, enakomernost slike.

Proti: Ni nastavljanja po višini in ni vrtenja, pod kotom postane odsev stekla moteč, na menujih ni uporabniških nastavitev.

Packard Bell Virtuoso 170

17-palčni model Packard Bell odlikuje zelo lepa oblika, ki jo določa ohišje črne barve s srebrnim kovinskim podstavkom in svetlečo prevleko čez zaslon. Ohišje ni trdo (torej zares zaščitno) in je tako zaradi precejšnje odbojnosti prej odvečno kot pa zares koristno. Upravljalni del je ob robu zaslona in je uporabniku neviden, zato ga je tudi precej teže uporabljati - tudi zato, ker ni prav nikakršnih oznak na prednji strani, ki bi označevale posamezne tipke. Tako moramo pri nastavljanju vedno gledati za rob zaslona. Višine ni mogoče spreminjati, prav tako zaslona ni mogoče postaviti v navpični položaj - omejeni smo torej na nagibanje naprej ali nazaj. Sama slika je dobra. Je večidel enakomerna, a spodaj nekoliko svetlejša kot zgoraj. Kontrastnost je dobra, barve pa so nekoliko neintenzivne. Stabilnost je za analogni model precej dobra, saj napak skorajda ni. Dobri sta tudi odzivnost in ostrina slike.

Packard Bell Virtuoso 170

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Cena: 69.990 tolarjev.

Za: Oblika, kakovostna slika.

Proti: Tipk za upravljanje ne vidimo, ne moremo spreminjati višine, le analogni vhod, odboj prevleke čez zaslon.

Philips 170S

Monitor je srebrne barve in ima povprečno širok rob okoli zaslona, drži pa ga dokaj masiven okrogel podstavek, ki daje dovolj opore, da trdno stoji na delovni mizi. Upravljalni del je v sredini pod zaslonom in ima slabo vidne oznake na tipkah, ki sicer naredijo dober vtis. Menuji ponujajo pet barvnih nastavitev, le ena od teh pa je polno nastavljiva s strani uporabnika. Monitor je mogoče le nagibati, višine pa ni mogoče spreminjati, prav tako ga ni mogoče zavrteti v navpični položaj. Za povezovanje z računalnikom imamo na voljo le analogni vhod VGA, digitalnega vhoda nima, prav tako nima zvočnikov.

Samodejna nastavitev nastavi zaslonu zelenkast pridih. Slika je dokaj povprečna; od tega izdelovalca bi zagotovo lahko pričakovali več. Je pa res, da gre za monitor za manj zahtevne, kar pri Philipsu označuje oznaka S (Soho). Enakomernost namreč ni posebej dobra, saj proti robovom svetlost slike hitro upade. Tudi kotna vidljivost je slaba. Boljša je intenzivnost barv, pa tudi ostrina.

Philips 170S

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: PCHand, www.pchand.si.

Cena: 51.190 tolarjev (predvidoma naprodaj v juliju).

Za: Dobro ohišje, preprosti menuji.

Proti: Nima digitalnega vhoda, slabša kotna vidljivost, ne omogoča nastavljanja višine.

Prestigio P575

Ohišje monitorja je dokaj lično oblikovano, nekoliko spominja na Samsunge, predvsem zaradi ozkega roba okoli zaslona. Ima zvočnika, ki sta vgrajena v držalo zaslona. Na roko sicer z vijaki (priložen je celo imbusni ključ za to) pritrdimo zelo masivno kovinsko ploščo, ki skrbi za stabilnost monitorja na delovni mizi. Zaslon ima tako analogni vhod VGA kot digitalni vhod DVI-D, za napajanje pa skrbi 12-voltni zunanji napajalnik. Pri nastavljanju monitorja so nekoliko moteče tipke, ki so zelo neobčutljive, pa tudi menuji bi lahko bili preglednejši. Obseg nastavitev je dober, zanimivo pa je, da tudi ob rabi digitalnega vhoda v menujih najdemo nastavitve, ki so sicer rezervirane za analogni prenos slike (npr. nastavljanje faze ali takta ure). Tudi sicer se monitor obnaša, kot da bi v bistvu uporabljal analogni priključek in ne digitalnega, saj je na vzorčastih delih slike moč opaziti kar nekaj nestabilnosti, barvnih artefaktov na sivih območjih in podobno. Prav stabilnost je največja slabost slike, enakomernost osvetljenosti je veliko boljša. Ostrina in kotna vidljivost sta povprečni.

Prestigio P575

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si.

Cena: 54.900 tolarjev.

Za: Oblika, zasnova ohišja, ima zvočnika.

Proti: Povprečna slika, neobčutljive tipke, ne moremo nastavljati višine.

Proview V713

17-palčni Proview je srebrne barve in ima podstavek, ki je kar premehak za to, da bi zaslon stabilno stal na delovni mizi, in ga "moti" že tipkanje po tipkovnici. Monitorju lahko spreminjamo nagib naprej ali nazaj, obračati ali nastavljati po višini pa ga ni mogoče. Ima zgolj analogni vhod VGA, kabel zanj pa je sestavni del monitorja, torej nima zunanjega priključka. To pomeni, da se bomo morali zadovoljiti s približno meter in pol dolgim kablom (ali dokupiti podaljšek). Tipke za nastavljanje so pod zaslonom, menuji pa so preprosti in pregledni (zanimivo, da so bili v osnovi nastavljeni na ruščino, a to je mogoče zamenjati). Na sliko lahko deloma vpliva tudi uporabnik, na voljo je popravljanje osvetlitve, kontrasta, faze, frekvence ure, pa tudi barv in temperature, čeprav samodejna nastavitev dokaj dobro opravi svoje delo.

Slika je sicer dokaj povprečne kakovosti, enakomernost je slabša, tudi kotna vidljivost je podpovprečna, prav tako ima težave s stabilnostjo pri zahtevnejših vzorcih. Barve so dokaj neintenzivne.

Proview V713

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.

Cena: 46.900 tolarjev.

Za: Cena, preprosti menuji.

Proti: Slabša kakovost slike, premehak podstavek, ne moremo spreminjati višine, le analogni vhod.

Samsung Syncmaster 740BF

Monitor z ozkim srebrnim robom okoli 17-palčnega zaslona LCD je videti kot večina modelov v tem razredu Samsungovih monitorjev. Oblika je zanimiva, vendarle pri zasnovi moti, da monitorja ne moremo nastavljati po višini, prav tako ga ne moremo postaviti v navpični položaj. Posebnost modela Syncmaster 740BF je prav gotovo zelo kratek odzivni čas. Z le dvema milisekundama spada med najhitrejše monitorje sploh, tako tudi meri predvsem na igričarje in ljubitelje filmov (čeprav slednji razlike v primerjavi s "počasnejšimi" monitorji najverjetneje ne bodo opazili). V menujih je mogoče najti številne nastavitve, s katerimi lahko vplivamo na videz slike - tudi temperaturo, barve in ostrino. Zelo koristnih je pet prednastavitev, ki so namenjene različnim vrstam rabe - dostopne so tudi prek tipke na upravljalnem delu monitorja. Ima tako analogni priključek VGA kot tudi digitalni priključek DVI-D. Oba najdemo pod plastičnim pokrovom na hrbtni strani zaslona, ki jo moramo ob priključevanju sneti. To v določenih primerih otežuje opravilo.

Enakomernost slike na zaslonu je solidna, kljub temu je na robovih opaziti nekaj senc (predvsem v levih kotih). Kotna vidljivost je dokaj povprečna, še posebej navpična. Barve so nekoliko netočne, saj so tudi sivine vedno nekoliko rdečkasto obarvane. Svetlost in kontrastnost je dokaj dobra, pa čeprav bi glede na navedbe (svetlost 300 cd na kvadratni meter in kar 700 : 1 kontrastnega razmerja) pričakovali še bolj svetlo in kontrastno sliko.

Samsung Syncmaster 740BF

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Lancom, www.lancom.si.

Cena: 76.680 tolarjev.

Za: Le 2 ms odzivnega časa, nastavitve, tipka za neposreden dostop do prednastavitev, ozek rob zaslona.

Proti: Slabša kotna vidljivost, manjša ostrina, ni možnosti nastavljanja po višini, ne moremo ga postaviti navpično.

Sony SDM-HS75P

Sony ima lepo oblikovano ohišje črne barve, narejen pa je iz kombinacije kovine in plastike. Okvir se nadaljuje v podstavek ohišja, ki je zato vedno nekoliko nagnjen nazaj. Zato vanj vedno gledamo nekoliko od zgoraj, torej nagnjeni naprej, kar nekoliko moti pri izbiri najboljšega položaja pri sedenju. Zaslon je tudi nekoliko nizko in ga ne moremo nastavljati po višini (in tudi ne obračati za 90 stopinj). Rob okoli zaslona je povprečne debeline. Zaslon je prevlečen z zaščitnim steklom, ki nekoliko odseva okoliško svetlobo, vendar je slika zato odlično kontrastna in svetla. Sliko nastavljamo s štirimi tipkami, ki so v spodnjem desnem kotu ohišja. Na menujih najdemo lepo število nastavitev, kot so temperatura, barve, tri prednastavitve in tudi samodejno nastavitev osvetljenosti s pomočjo vgrajenega tipala za svetlobo.

Slika je zelo kakovostna, dobra je tudi kotna vidljivost. Odlikuje se po ostrini, barve so intenzivne, kot rečeno pa je slika tudi zelo svetla in kontrastna. Enakomernost je dobra, a vendarle ne popolna, saj osvetljenost nekoliko upade proti vrhu - a ne toliko, da bi bilo preveč moteče.

Sony SDM-HS75P

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 72.990 tolarjev.

Za: Kakovostna slika.

Proti: Odbojno steklo prek zaslona, ni možnosti nastavljanja po višini.

Lenovo Thinkvision L171

Temno ohišje tega monitorja je dokaj lepo oblikovano in ima dokaj ozek rob okoli zaslona, obliko pa dopolnjuje upravljalni del, ki je na desnem spodnjem robu in ima nenavadno vijugasto oblikovane tipke, ki jih je precej prijetno uporabljati. Drži ga masiven podstavek, ki daje zaslonu dobro oporo na delovni mizi, tako da ni občutljiv za morebitne tresljaje. Gre za model, ki ima le analogni vhod VGA, digitalnega pa ne pozna, prav tako nima zvočnikov. Menuji so nekoliko nepregledni, "manjkajo" pa tudi nekatere naprednejše nastavitve, recimo za temperaturo ali izbiro kakšnega barvnega modela. Tako lahko nastavljamo le barve po osnovnih barvnih kanalih, tu pa najdemo tudi nastavitve za analogni prenos, ki pa so nekoliko preveč skrite. Monitor bi lahko imel tudi tipko za samodejno nastavljanje, tako pa je treba to možnost iskati po menujih.

Slika je dobra, a ne povsem brez napak. Spodaj je namreč precej bolj svetla kot zgoraj. Boljša sta ostrina in kontrast, barve pa so nekoliko premalo intenzivne. Stabilnost slike kljub analognemu prenosu ne povzroča težav. Kotna vidljivost ni največja, še vedno pa je zadovoljiva po vodoravni osi, zelo slaba pa od spodaj, a to glede na zasnovo, ki ne omogoča spreminjanja višine, niti ni preveč moteče.

Lenovo Thinkvision L171

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Alterna, www.alterna-i.si, DISS, www.diss.si, Mikropis, www.mikropis.si.

Cena: 75.000 tolarjev.

Za: Dobra slika, oblika.

Proti: Nima digitalnega vhoda, slabša enakomernost, ne omogoča nastavljanja višine.

Viewsonic VG720

Monitor vizualno odlikuje zanimiva kombinacija črne in srebrne barve. Spodaj ima masiven podstavek, nanj pa je zaslon pripet z zelo dolgo roko, s katero ne moremo vplivati na višino monitorja. Je pa roka vzrok, da je monitor nekoliko manj stabilen, kot bi si želeli. Monitorja ni mogoče zasukati v navpični položaj. Pod njim sta vgrajena zvočnika, ki ju prekriva srebrna mreža, ki glede na celotno obliko deluje nekoliko vsiljeno. Rob okoli zaslona ni najmanjši, okoli črnega roba pa je viden še ozek pas kovinske barve. Tipke za upravljanje so na desni strani ohišja, nameščene pa so zadaj, tako da jih uporabnik ne vidi. Ikone ob njih so deloma zakrite s "prvim" robom zaslona. Tipke je nekoliko neprijetno uporabljati, saj delujejo zelo gumijasto, prav tako ni jasno, zakaj sta si tipki za gor in dol postavljeni nasproti (zgornja je za pomikanje dol, spodnja za pomikanje gor). Tudi menuji niso najpreglednejši. Na njih najdemo lepo število nastavitev, poleg standardnih za osvetljenost in kontrast tudi nastavitve za temperaturo (izberemo lahko 9300, 6300 ali 5400 Kelvinovih stopinj), uporabniške nastavitve in nastavitev, prilagojeno barvnemu modelu RGB.

Pri sliki je slabša predvsem enakomernost, zgornji del pa je nekoliko rdečkasto obarvan. Vodoravna kotna vidljivost je solidna, medtem ko je vertikalna kotna vidljivost dokaj slaba, saj že ob majhnih pomikih opazimo precejšnjo degradacijo barv. Ima pa zato dobro odzivnost, ki jo bo pogojno moč opaziti predvsem pri igrah in filmih. Sivine so opazno obarvane modrikasto ali rdečkasto (odvisno od temperature), nikoli pa povsem točne.

Viewsonic VG720

Velikost: 17 palcev (43 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Prodaja: Mikroing, www.mikroing.si.

Cena: 69.156 tolarjev.

Za: Ima vgrajena zvočnika, nastavitve v menujih, dobra odzivnost.

Proti: Tipke za upravljanje, neenakomernost slike, obarvanost sivin, ne moremo prilagajati višine.

19-palčni modeli

Acer 1916

Acerjev 19-palčni model LCD ima dokaj ozek rob ohišja, tako da na delovni mizi ne zasede veliko prostora, primeren pa je tudi za rabo v kombinaciji z drugim monitorjem. Ohišje je srebrno, spodaj ga drži plastični podstavek, ki ne omogoča najboljše stabilnosti. Nastavljiv je le naklon monitorja naprej ali nazaj, vrtenja in spreminjanja višine ne pozna. Model ima le analogni vhod VGA, digitalnega vhoda pa ne. Upravljalni del je na sredini pod zaslonom in obsega štiri tipke. Menuji so preprosto zasnovani in jih je enostavno uporabljati, ponujajo pa temeljne nastavitve za izboljšanje kakovosti slike, kot so spreminjanje osvetlitve in kontrasta ter izbor hladne, tople ali s strani uporabnika prilagojene temperature barv. Uporabniških nastavitev za različne namene ne pozna.

Stabilnost slike je kljub analognemu prenosu signala dokaj solidna, a je pri hitrem gibanju kljub temu opaziti nekaj težav. Tudi enakomernost osvetlitve je dobra, nekaj vodoravnih senc je sicer tako na sredini kot tudi ob robovih zaslona, a niso preveč moteče. Slika je svetla, črke so dokaj dobro berljive, pri debelejših pa je vseeno opaziti nekaj senc, ki manjšajo ostrino. Vodoravna kotna vidljivost je dokaj dobra, pri spreminjanju navpične lege pa je vidljivost veliko boljša od zgoraj kakor od spodaj; to je vse prej kot sprejemljivo. Res pa zasnova takega "gledanja od spodaj" niti ne omogoča.

Acer 1916

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Alterna, www.alterna.si, Avtera, www.avtera.si, Trendnet, www.trendnet.si.

Cena: 66.534 tolarjev.

Za: Zasnova menujev, dobra slika za analogni prenos.

Proti: Ne moremo ga nastavljati po višini ali vrteti, nima digitalnega vhoda.

Asus PW191

Čeprav Asus poznamo prej po drugih izdelkih, ponuja tudi monitorje LCD. PW191 je sicer 19-palčni zaslon, ki pa je precej širok, saj gre za monitor razmerja 16 : 10 (in ne 5 : 4 ali 4 : 3 kot v večini primerov) in ločljivosti 1400 × 900 pik (ponavadi 1280 × 1024). Oblikovan je zelo lepo, ima dokaj širok črno polakiran rob okoli zaslona - kar je sicer zoprno, če monitor uporabljamo v kombinaciji s še enim. Rob je celo tako širok, da so vanj vgradili zvočnika. Zaslon je pokrit s pleksi steklom, ki se lepo staplja s celoto, poleg tega ne odbija preveč svetlobe, tako da ni moteče, tudi če je v prostoru veliko svetlobe. Upravljalni del je občutljiv; ni narejen iz klasičnih tipk, temveč je občutljiv za dotik. To je sicer lahko imenitno, če ga želimo pokazati prijateljem, v praksi pa se izkaže za zelo nerodno - predvsem pa slabo odzivno. Tudi menuji so kar preveč zapleteni.

Zaslon je nastavljiv po višini, saj je držalo dvodelno, s pregibom na sredini. Na spodnji strani držala je zelo masiven kovinski podstavek, ki je dovolj trden in težak, da monitor stabilno stoji na mizi. Zaslon lahko zelo nagibamo naprej in nazaj - lahko ga, recimo, nagnemo povsem nazaj, kadar želimo kaj priključiti na digitalni ali analogni vhod. Na menujih je kar nekaj prednastavitev, ki precej vplivajo na videz slike in so namenjeni različnim rabam monitorja (npr. filmu, igram, nočnemu gledanju, poudarjanju barve kože ipd.).

Slika je zelo svetla in ostra, osvetlitev je enakomerna in kontrastna. Kotna vidljivost je solidna, čeprav ne toliko, kot obljublja (namreč 150 stopinj vodoravno in 130 navpično). Ob prevelikem kotu vseeno opazimo rdečkasto obarvane sence.

Asus PW191

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1400 × 900 pik (razmerje 16 : 10).

Prodaja: Comtron, www.comtron.si.

Cena: 88.888 tolarjev.

Za: Oblika, ima zvočnika, kakovostna slika.

Proti: Zapleteni menuji, upravljalni del.

AMW 199D

Tudi večji preizkušeni monitor AMW je črne barve, vendar je nekoliko bolje oblikovan kot 17-palčni model, predvsem pa ni videti tako ceneno. Kljub temu sta si modela v marsičem podobna. Imata zelo podobno zasnovan upravni del, ki poleg tipke za vklop obsega še štiri tipke za upravljanje, menuji pa so praktično enaki. Na njih je mogoče nastaviti temperaturo barve, izbrati pa je mogoče tudi katero od treh prednastavitev. Vse nastavitve so na menujih, neposredno ne moremo doseči niti nastavljanja svetlobe ali kontrasta. Držalo je narejeno tako, da lahko spreminjamo le naklon monitorja, podstavek pa je vsekakor premajhen za tako velik zaslon, zato na mizi ne stoji najtrdneje. V monitor sta vgrajena tudi zvočnike, žal na hrbtni strani, tako da je prostorski zvok silno slabo razporejen in za kaj "resnejšega" (tudi igranje iger) nista najprimernejša.

Svetlost slike je dokaj povprečna, je pa zato enakomernost povsem zadovoljiva, pa čeprav je v spodnjem delu kljub vsemu nekoliko svetlejša, nekoliko tudi ob robovih. Kotna vidljivost je slaba, predvsem po vodoravni in navpični osi (po tej še veliko bolj). Barvam manjka nekaj intenzivnosti, sivine so vedno nekoliko obarvane.

AMW 199D

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Emisija, www.emisija.si.

Cena: 56.900 tolarjev.

Za: Cena, dober izbor nastavitev, ima zvočnika.

Proti: Plastičen videz, premehak podstavek, slaba kotna vidljivost, zvočnika sta zadaj, ne moremo nastavljati višine.

Dell Ultrasharp 1907FP

19-palčni Dellov "ultra ostri" model si gotovo povsem zasluži svoje ime zaradi ostrine slike. Ima črno-srebrno ohišje z ozkim plastičnim robom in le tri tipke za menuje, ki jih je nekoliko nerodno uporabljati. Stojalo je dvokrako in morda malo premalo trdno za tako velik zaslon. Nastavljamo lego monitorja po višini in sliko tudi obrnemo (torej postavimo v navpični položaj). Upravljani del je nekoliko siromašen, tako da moramo do praktično vseh nastavitev na menuje, ki pa niso preveč pregledni. Na njih najdemo tudi nekaj prednastavitev za tip barve (modra, rdeča, normalna), lahko pa spreminjamo tudi osnovne barve. Ni jasno, zakaj lahko ob rabi digitalnega vhoda popravljamo le osvetlitev, ne pa tudi kontrasta, kar je lahko v določenih primerih omejitev. 1907FP ima na levem stranskem delu tudi priključke USB, ki jih lahko povežemo z vhodi na računalniku; to je koristno za npr. spletne kamere ali enostavno priključevanje drugih naprav. Monitor v osnovi nima zvočnikov, a jih lahko dokupimo kot dodatek.

Slika je gotovo odlika tega monitorja, saj je zelo svetla, zelo ostra, ima dobre barve, je zelo enakomerno osvetljena in ima dobro vodoravno kotno vidljivost, slabša je le navpična. Tudi barve so realne in intenzivne.

Dell Ultrasharp 1907FP

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: FMC, www.fmc.si.

Cena: 94.500 tolarjev.

Za: Zelo dobra slika, dobro zasnova ohišja, priključki USB.

Proti: Nerodno nastavljanje, ob rabi digitalnega vhoda ne omogoča spreminjanja kontrasta.

Mag Innovision UK913

Magov 19-palčni monitor je zaradi dokaj ugodne cene kar vabljiv. Oblika je nekoliko "retro" obarvana, k čemur največ prispevajo zaobljeni robovi roba okoli zaslona. Je srebrne barve in ima plastični podstavek črne barve, ki pa je premehak in dokaj težkemu monitorju ne daje dovolj trdne opore. Tipke za nastavljanje so pod zaslonom, menuji so zasnovani pregledno. Za povezovanje z računalnikom ima le analogni vhod VGA, na menujih pa lahko prenos popravljamo tudi s pomočjo spreminjanja takta ure, faze in podobno. Tu so tudi osnovne nastavitve za temperaturo in spreminjanje barv. Večinoma pa se bomo kljub temu verjetno zanesli na samodejno nastavitev, ki svoje delo opravlja dobro.

Slika je dokaj dobre kakovosti, proti robu je sicer nekoliko svetlejša kot v sredini (predvsem proti levemu in desnemu robu). Kotna vidljivost je solidna, barve so le nekoliko neintenzivne, a še vedno sprejemljive. Stabilnost slike je solidna, tako da ni preveč nepravilnosti na zahtevnejših vzorcih.

Mag Innovision UK913

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.

Cena: 59.900 tolarjev.

Za: Cena, preprosti menuji, dokaj dobra slika.

Proti: Premehak podstavek, ne moremo spreminjati višine, le analogni vhod.

NEC Multisync LCD1990SXi

NECov monitor sodi med dražje preizkušene modele zato lahko od njega upravičeno pričakujemo tudi kaj več. In res je tako. Ima zelo ozek rob okoli zaslona, je črne barve (na voljo je sicer tudi bela različica), masivni podstavek skrbi za stabilno lego na delovni mizi. Monitor je mogoče dvigovati in spuščati, pa tudi vrteti okoli osi, tako da ga lahko postavimo tudi v navpični položaj. Ob tem se celo prilagodijo funkcije tipk upravljalnega dela, ki so razporejene okoli desnega spodnjega kota monitorja. Tipka za levo in desno pomikanje tako postane tipka za pomik gor in dol, tipka za pomikanje gor in dol pa postane tipka za pomikanje na levo. Menuji so pregledno zasnovani, notri pa najdemo tudi možnost samodejnega določanja svetlosti, pa tudi ekonomični način, ki zmanjša svetlost monitorja (a ne verjamemo, da bo to kaj pretirano rabljeno). Ima sedem nastavitev s prilagojenimi barvami (ena ustreza modelu sRGB); štiri od teh lahko nastavljamo, pri tem pa lahko določimo osnovno temperaturo, nastavljamo pa lahko barve s kar šestimi kanali (poleg RGB torej tudi CMY). Lahko nastavljamo tudi ostrino slike in "stiskamo" barve ter s tem poudarimo njihovo intenzivnost.

Sama slika monitorja je zelo dobra; ni sicer najbolj svetla, a je zelo enakomerno osvetljena, ostrino in barve pa je tako ali tako mogoče prilagoditi svojim željam in potrebam. No, odzivnost je nekoliko slabša, kar je morda pogojno opaziti tudi pri hitrem gibanju v videu ali igrah (a monitor temu niti ni namenjen). Kotna vidljivost je izjemna.

NEC Multisync LCD1990SXi

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Acord 92, www.acord-92.si.

Cena: 155.900 tolarjev.

Za: Odlična kakovost slike, številne nastavitve, oblika, dva digitalna vhoda.

Proti: Slabša odzivnost.

Philips 190S

Philipsov 190S ima svetlo ohišje, ki je skoraj belo (a ne povsem). Ima ne preveč širok rob okoli zaslona, na videz pa vplivajo tudi zvočniki, ki so nameščeni pod zaslonom. Kljub vsemu deluje nekoliko plastično, a to je seveda bolj stvar okusa. Vtis plastičnosti vsekakor naredi mehak podstavek, ki tako velikemu monitorju ne daje dovolj opore na delovni mizi. Monitorju lahko spreminjamo le nagib naprej ali nazaj, nastavljanje po višini ali obračanje v navpični položaj pa ni mogoče. Tipke za upravljanje so na sredini pod zaslonom, raba menujev pa je enostavna, saj so ti zelo pregledni. Ker ima model le analogni vhod VGA, ne preseneča, da najdemo na menujih tudi vse nastavitve za popravljanje takega prenosa (torej faze, takta ure...), seveda pa lahko vplivamo tudi na barve in osvetljenost slike.

Slika je precej enakomerna in tudi svetla, kotna vidljivost pa je po vodoravni osi dobra, nekoliko manj pa po navpični. Ostrina je solidna, saj je na črkah nekaj senc, a niso preveč moteče. Tudi stabilnost je zelo dobra, prav tako kontrastnost in intenzivnost barv.

Preseneča nadvse ugodna cena, ki je le malenkost višja od cene 17-palčnega modela.

Philips 190S

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: PCHand, www.pchand.si.

Cena: 52.390 tolarjev (predvidoma naprodaj v juliju).

Za: Pregledni menuji, ima zvočnika, kakovostna slika.

Proti: Prelahek podstavek, nima digitalnega vhoda, ne omogoča nastavljanja višine.

Prestigio P796

19-palčni Prestigio je precej lepe oblike, na katero vpliva predvsem prevleka zaslona iz pleksi stekla, ki pa je vendarle kar preveč odbojna, da bi bila uporabna v razmerah, ko imamo veliko svetlobnih izvorov za hrbtom uporabnika. Moteč je edino zelo mehak in lahek plastični podstavek, ki tako težkemu monitorju ne daje dovolj opore na mizi, da bi bil zares stabilen. Rob okoli zaslona je precej širok, zato ni najprimernejši za rabo v dvozaslonskih sistemih. Pod zaslonom sta vgrajena dva zvočnika, med njima pa je upravljalni del, ki obsega sedem tipk. Menuji so sicer vse prej kot pregledni in enostavni za rabo. Monitorju lahko spreminjamo le naklon, višine pa ni mogoče spreminjati. Prav tako ga ni mogoče postaviti navpično. Omenimo tudi, da ima zapakiran monitor zaščitno folijo, ki pa je preveč lepljiva in ob odstranitvi (torej, ko monitor jemljemo iz škatle) pušča sledi na steklu, tako da ga je težko očistiti.

Svetlost slike je povprečna, je pa slika enakomerna, kontrastnost pa solidna. Tudi ostrina in intenzivnost barv (razen zelo svetlih) so dobra plat zaslona, dobra je tudi kotna vidljivost. Tudi stabilnost je za monitor, ki ima le analogni vhod VGA, zelo dobra, omenimo pa, da moramo sliko na monitor pošiljati s frekvenco osveževanja 75 Hz, kar je za LCD nekoliko nenavadno (ponavadi prepoznajo tudi 60 Hz).

Prestigio P796

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Asbis, www.asbis.si.

Cena: 67.900 tolarjev.

Za: Oblika, ima zvočnika, enakomernost slike, dobra kotna vidljivost.

Proti: Nerodni menuji, ima le analogni vhod, slika je manj svetla, prelahek podstavek, ne moremo nastavljati višine.

Samsung Syncmaster 940BF

Tudi model 940BF je na prvi pogled zelo podoben večini modelov Samsungove serije 9xx, predvsem pa s kratkim odzivnim časom meri na ljubitelje iger in filmov. Ta je namreč le 2 milisekundi, resda pa razlike v primerjavi z npr. 4 ms zaslonom bolj ali manj ni mogoče opaziti. Še najbolj pri igrah; nič čudnega da monitorju prilagajo tudi igro King-Kong. Ohišje je izdelano iz srebrne in črne plastike (prednji del je srebrn), rob zaslona je zelo ozek, zaradi česar zasede tudi manj prostora na mizi, pa tudi pri delu z dvema zaslonoma ni tako motečega vmesnega roba. Zaslona ni mogoče nastavljati po višini, tudi ga ni mogoče obrniti v navpični položaj. Tako smo pri nastavljanju položaja omejeni zgolj na spreminjanje nagiba. Šest tipk za upravljanje je desno pod zaslonom, ena od tipk je namenjena tudi neposrednemu izbiranju katere od prednastavitev, ki jih lahko prilagodimo različnim vrstam rabe (npr. brskanje po internetu ali igranje iger). Na menujih najdemo številne možnosti za nastavljanje, med drugim pozna tudi funkcijo MagicColor, ki zna prilagoditi sliko kar v posamičnih aplikacijah ali, recimo, spreminjanje ostrine slike, s čimer lahko npr. pri gledanju filmov sliko nekoliko zmehčamo.

Slika sicer nikakor ni slaba, a tudi ni brez napak. Enakomernost slike je povprečna, na robovih namreč svetlost slike upada, a ne preveč. Povprečna je tudi kotna vidljivost, pa tudi barve niso najbolj točne. Monitor ima tudi na sivinah vedno nekaj barvnega pridiha rdeče, ne glede na nastavitve. Barve bi lahko bile nekoliko bolj intenzivne, boljša bi bila lahko tudi kontrastnost, pa tudi ostrina, saj so manjše črke nekoliko manj berljive.

Samsung Syncmaster 940BF

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Lancom, www.lancom.si.

Cena: 104.280 tolarjev.

Za: Le 2 ms odzivnega časa, nastavitve, tipka za neposreden dostop do prednastavitev, ozek rob zaslona.

Proti: Slabša enakomernost slike, sivine vedno nekoliko obarvane, manjša ostrina, ni možnosti nastavljanja po višini, ne moremo ga postaviti navpično.

Sony SDM-HX95

Gre za lepo oblikovan monitor z 19-palčno diagonalo in ločljivostjo 1280 × 1024 pik. Ima deloma kovinsko, deloma plastično ohišje srebrne barve z zelo masivnim podstavkom. Zaslona ne moremo nastavljati po višini ali obrniti v navpični položaj, temveč ga lahko le nagibamo nazaj ali naprej. Obliko dopolnjuje mreža pod zaslonom, ki pokriva tudi vgrajena zvočnika. Zaslon je prevlečen z zaščitnim steklom, ki je kar precej refleksivno, odbita svetloba pa je seveda lahko moteča. Na hrbtni strani ima plastični pokrov, ki ga porinemo navzgor, kadar želimo dostop do katerega izmed priključkov. S tem sicer skrijemo priključke, je pa njihova menjava tudi otežena. Ima kar dva digitalna DVI-D in en analogni vhod, vsak vhod ima tudi svoj stereo zvočni vhod. Na menujih najdemo tri prednastavitve slike, ki jih lahko prilagodimo za različne namene; na voljo je tudi samodejna nastavitev osvetljenosti slike, ki se opravi s pomočjo vgrajenega svetlobnega tipala. Med bolj zahtevnimi nastavitvami najdemo tudi štiri prednastavljene krivulje gama, določitev temperature in razmerja barv, lahko pa tudi določimo ostrino prikaza (da, recimo, zmehčamo sliko, če gledamo film).

Slika je zelo kakovostna, tudi kotna vidljivost je odlična (čeprav barve na bolj oddaljeni stranici postanejo nekoliko bolj medle, a le po velikim kotom). Odlična je tudi ostrina, slika pa je zelo enakomerno osvetljena. Vsekakor zelo kakovosten monitor.

Sony SDM-HX95

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 107.990 tolarjev.

Za: Kakovostna slika, nastavitve, dva priključka DVI-D.

Proti: Steklo na zaslonu precej odbija svetlobo, ni ga mogoče nastavljati po višini, niti obračati.

Viewsonic VX924

Na prvi pogled je VX924 oblikovan zelo podobno kot manjši preizkušeni model tega izdelovalca. Tako je izdelan iz kombinacije črne in srebrne plastike, monitor pa je na podstavek pritrjen prek dolge roke. Zasnova, ki še posebej 19-palčnem modelu omogoča premajhno stabilnost na delovni mizi. Postavljanje v navpični položaj ni mogoče, prav tako ne nastavljanje višine. Je pa nekoliko bolje izvedena upravljalna plošča, saj ima tipke postavljene na prednjo stran, v sredini pod zaslon, da so na dosegu roke. Menuji sicer ne spadajo med najpreglednejše, a imajo lepo število nastavitev. Tako lahko izberemo tudi prednastavitve za različne temperature, lahko določimo lastne nastavitve prikazovanja barv, na voljo pa je tudi nastavitev za barvni model sRGB. Zvočnikov VX924 nima.

Osvetlitev slike je precej enakomerna, le zgoraj in spodaj ima nekakšne vodoravne sence (torej manj osvetljene dele), ki pa niso preveč moteče. Nekaj (še manj intenzivnih) jih je tudi na sredini, a kot rečeno, so zelo neopazne. Kotna vidljivost slike hitro upade; to opazimo predvsem na zahtevnejšem slikovnem gradivu, in to tako po horizontali kot tudi po vertikali. Odzivnost je dobra. Slika je dokaj svetla, tudi črke so ostre in dobro berljive.

Viewsonic VX924

Velikost: 19 palcev (48 cm).

Ločljivost: 1280 × 1024 pik.

Prodaja: Prodaja: Mikroing, www.mikroing.si

Cena: 116.880 tolarjev.

Za: Nastavitve na menujih, dokaj kakovostna slika.

Proti: Slaba kotna vidljivost, ne moremo spreminjati višine.