Od elektrona do papirja

V vsesplošni poplavi digitalnih fotoaparatov, ki so v zadnjem času po levi in po desni prehiteli klasične fotoaparate, marsikateri od še svežih digitalnih fotografov pozablja na zadnji korak, ki je bil včasih samoumeven - na razvijanje. Večina fotografij, posnetih z digitalnim fotoaparatom, nekaj časa preživi na disku računalnika in morda konča svojo pot zapečena na kakšnem "obstojnem" nosilcu, kot je na primer CD ali DVD. Na žalost pa se marsikateri fotograf ne zaveda, da to ni ravno najprimerneje za shranjevanje fotografij. Verjetno se sprašujete, zakaj? Ste morda poskusili odpreti kak starejši zapisljivi CD? No, pred kratkim se je tudi nam zgodilo, da je zbirka datotek MP3, ki je bila na CD zapisana s takrat najmodernejšim zapisovalnikom z dvakratno hitrostjo pisanja, na najnovejšem bralniku DVD neberljiva. Čeprav naj bi ta bralnik bral vse, tudi najstarejše formate CD nosilcev. Sedem let star zapis je enostavno postal neuporaben. Kako bi bili šele razočarani, ko bi na tako "varen" CD shranili fotografije s poročnega potovanja ali na primer praznovanja stričevega srečanja z Abrahamom? Tega bi se novodobni fotografi morali še kako zavedati.

Pa imate kakšno 7 let staro fotografijo? Seveda jo imate, saj je "papirna" fotografija zelo obstojna. Papirnate fotografije so se izkazale skozi desetletja, saj lahko še danes občudujemo posnetke, narejene s prvimi fotoaparati. Neizpodbitno je, da fotografija, ki je razvita, dejansko služi svojemu namenu. Resda se ne moremo izogniti bledenju in barvnim spremembam na njej, nekoliko pa to vendarle lahko omilimo, če fotografije hranimo v tesno zaprtem albumu.

Pri "razvijanju" digitalnih fotografij lahko izbiramo med več načini. Najprej se soočimo z dilemo, ali naj fotografijo natisnemo kar sami doma. Prednost te izbire je, da jo lahko natisnemo v poljubnem formatu, slabost pa ta, da so tako natisnjene fotografije večinoma slabše obstojne in veliko dražje od fotografij enakega formata, razvitih v fotolaboratorijih. No, obstojnost se tudi pri tiskanju na domačih tiskalnikih že kar močno izboljšuje. Če smo se odločili za fotolaboratorij, se moramo nadalje vprašati, ali naj fotografije tja odnesemo osebno in na katerem izmed pomnilniških nosilcev ali naj raje uporabimo internetno povezavo in katerega izmed programov, ki jih ponujajo fotolaboratoriji. Prednost slednjega je ta, da lahko izbiramo med ponudniki iz vse Slovenije (no, pravzaprav tudi onkraj meja, iz Evropske unije), pri "osebnem" načinu pa smo omejeni le na ponudnike v svojem kraju. Težava internetnega razvijanja pa je dostava, ki pri nekaterih ponudnikih pomeni občuten del celotnega stroška izdelave fotografij. "Težava" je tudi to, da nujno potrebujete širokopasovni priklop v internet, toda to je danes samoumevno pri celi vrsti storitev.

Pri izbiranju najboljšega ponudnika igra, poleg cene in seveda kakovosti razvitih fotografij, veliko vlogo tudi to, kakšen program za prenos fotografij vam ponuja fotolaboratorij. Nekateri uporabniki želijo čim večji izbor formatov fotografij, drugim je pomembna le cena, tretji morda želijo fotografijo predhodno popraviti. Preizkusili smo programe, ki so v rabi pri nas. Kot boste opazili, se večina ponudnikov odloči za preverjeno različico programa Photo Order, drugi pa so izdelali lasten program, ki je bolj ali manj prilagojen zahtevam ponudnika in seveda strankam.

Kako se obnesejo v praksi?

Zmogljivosti razvijalskih programov so ena plat medalje, zagotovo pa je pomembna tudi kakovost razvijanja, ki jo zmore ponudnik, da o ceni, poštnini in skupni kakovosti storitve niti ne govorimo. Odločili smo se torej za preizkus fotostudiev, ki omogočajo prenos fotografij s preizkušenimi programi. Drugih ponudnikov, ki za prenos datotek uporabljajo druge načine prenosa, kot so e-pošta ali CD po pošti, nismo upoštevali.

Na koncu smo izbrali 17 ponudnikov in jim poslali sedem fotografij formata 10 × 15 cm. Vsaka fotografija je imela kakšno posebnost, na katero smo bili pri končnem ocenjevanju najbolj pozorni, vse pa so bile ubrane bolj na "družinsko" tematiko. Kot protiutež smo v razvijanje poslali še našo testno fotografijo "papige", ki jo uporabljamo tudi pri preizkusih tiskalnikov. Ta je pokazala le barvni zamik, ki je bil močno izrazit le pri enem ponudniku, pri drugih pa so bile barvne razlike manjše. Izstopale so šele v posebnostih na drugih fotografijah, kot so nežni prehodi, temni predeli, barva svetle kože in ton posnetka, kar smo tudi ocenili.

Namestitev programske opreme je pri vseh potekala brez težav, prav tako osveževanje cenikov. Zelo zanimive so cene razvijanj, ki segajo od 19 tolarjev pa vse do 65 tolarjev za fotografijo, na končno ceno pa sta zelo vplivala tudi strošek pakiranja in poštnina. Tako je bil pri ponudniku z najnižjo ceno fotografije nazadnje končni znesek med najvišjimi. Seveda bi bilo povsem drugače, če bi naročali več fotografij naenkrat. Izračuni so se večinoma ujemali s končnim plačilom, vendar pa nobeden od ponudnikov, ki pošilja fotografije po Pošti Slovenije, k znesku ni prištel še dodatnih stroškov dostave. Trije ponudniki pošiljajo fotografije prek podjetja Yellogistic, kjer nam na te skrite stroške ni treba paziti. Fotografije smo dobivali z zamikom dveh ali treh dni, nekateri pa so na pošiljanje kar pozabili, tako da smo jih morali na to spomniti. Čeprav smo prek programa izrecno zahtevali pošiljanje fotografij po pošti, nam jih niso poslali, ker so pričakovali, da jih bomo prevzeli osebno.

Posebno poglavje je embalaža, v kateri so ponudniki pošiljali fotografije. Vnaprej pripravljene kartonske škatle so prav gotovo najboljša zaščita, vendar je večina pozabila na zaščito v notranjosti. Dobro rešitev uporablja podjetje Mixi, ki paket tudi plastificira. Najbolj razširjena vrsta embalaže je podložena kuverta, ki dobro varuje pred udarci, a je še vedno upogljiva, najslabše pa se zagotovo obnese navadna kuverta, ki je med ponudniki kar pogosta.

Pričakovali smo, da bo v času avtomatiziranih naprav zelo malo kakovostnih razlik med prispelimi fotografijami, a smo se pošteno ušteli, čeprav smo bili na splošno s fotografijami kar zadovoljni. Vsako fotografijo smo točkovali od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenila popolnoma neuporabno fotografijo, 2 nesprejemljivo in 3 sprejemljivo barvno, svetlobno in kontrastno nepravilnost, 4 povprečen in 5 dober približek izvirniku. Rezultate smo zbrali v tabeli in grafikonu.

Senčna stran obraza je bila zahteven zalogaj, saj se je s pretiranim osvetljevanjem porušilo ravnovesje svetlejše strani.

Fantova roka je na tej fotografiji že prežgana, obraz pa je lepo osvetljen. Veliko težav je povzročala pravilna osvetlitev fantovega obraza.

Zelo temna fotografija, ki je načeloma neuporabna. Nekateri ponudniki so temo pustili takšno, kot je, drugi so jo malce posvetlili, tretji pa so s posvetlitvijo pretiravali.

Torta je po pričakovanjih povzročala še najmanj težav, saj je barvno in tonsko dodobra zapolnjena. Zanimala nas je pravilnost rdečih odtenkov.

Fant na konjiču je v toplih barvah, okolica pa v hladnih barvah. Največ razlik med izdelki je bilo na koži obraza.

Svetlo nebo nad hišami je povzročalo veliko težav, saj se je zaradi povečevanja kontrasta izgubljal detajl v ospredju.

Peter Gedei

DigiLab

Program DigiLab lahko prenesemo s spletne strani podjetja Foto Grad ali pa ga tam naročimo in nam ga pošljejo na CD nosilcu. Namestitveni program je dolg nekaj več kot 9 MB, kar je med preizkušenimi programi največ. Sama namestitev programa je enostavna in ko je končana, zahteva vpis registracijske kode, ki jo dobimo pri prenosu programa oziroma poleg CDja.

Uporabniški vmesnik programa je izdelan solidno in je tudi za neveščega uporabnika dovolj enostaven. Gumbi na vrhu zaslona so razporejeni tako, da sledijo celotnemu postopku izbora, nalaganja, pregleda, urejanja in pošiljanja slik. Pri pregledovanju slik se lahko odločimo tudi za pregled v obliki predstavitve. Pri tem so nam na voljo različni učinki, vse skupaj pa lahko uporabimo tudi kot predvajalnik za družinski album. Ko želene fotografije izberemo, jih lahko nadalje urejamo; lahko popravimo osvetljenost, Gammo, kontrast, barve in položaj. Program nam seveda omogoča tudi obrezovanje slik in dodajanje okvirov, ozadij, zabavnih učinkov, logotipov in tipografij. Skratka, cel kup možnosti, da se pozabavamo s svojimi fotografijami in jih popravimo, tudi če nimamo namenskega programa za urejanje fotografij, kot je na primer Adobe Photoshop. Naslednji gumb v menujski vrstici, Naročanje, nam pod svojim imenom omogoča, da izberemo velikost fotografije in to, ali želimo fotografijo z obrezo ali brez nje (bel rob). Ko izberemo velikost in obrezo, nam program omogoča še zadnji ogled pripravljenih fotografij in hkrati prikaže kakovost fotografije, tako da slabše posnetke še vedno lahko odstranimo. Zadnji v menujski vrstici je gumb, ki omogoča pošiljanje fotografij. V polja vpišemo naslov, na katerega nam pošljejo izdelane fotografije, nato pa se pred koncem naročila izpiše še cena posameznih naročenih fotografij in cena celotnega naročila.

Program je sicer očitno preveden iz nemščine. To uporabnik opazi, ko se mu prikažejo občasno neprevedena obvestila o napakah.

DigiLab

Velikost: 9 MB.

Za: Enostaven vmesnik, registracija ni potrebna.

Proti: Velikost namestitvenega programa.

eFoto

Program eFoto je za ponudnika Meditrade izdelalo Podjetje Webteh (bolj znano po video predvajalniku BSPlayer). Na spletni strani programa je obširna pomoč in tudi uporabniški forum, ki omogoča komunikacijo med uporabniki. S te spletne strani si prenesemo tudi program, ki je dolg 3 MB. Po kratki in enostavni namestitvi program zahteva še e-poštni naslov in geslo. Oboje registriramo že na spletni strani in s tem hkrati vstopimo tudi v forum in v sistem obveščanja uporabnikov programa. Uporabniški vmesnik lahko neveščega uporabnika sprva dokaj zmede, a sčasoma se ga privadimo. Na voljo je tudi telefonska pomoč za uporabnike.

Vmesnik je sestavljen iz petih kartic. Na prvi lahko izbiramo slike, ki jih želimo poslati v izdelavo, na drugi je seznam naročila s cenami in možnostjo urejanja slik, na tretji je cenik, ki ga lahko ročno obnovimo s klikom gumba, na četrti so nastavitve programa, kjer lahko spremenimo e-poštni naslov in geslo oz. nastavimo, kaj naj program stori, če slika ne ustreza izbranemu razmerju. Na tej kartici lahko nastavimo tudi posredniški strežnik, če ga potrebujemo za povezavo v splet. Zadnja kartica nam ponuja informacije in povezave do ponudnika izdelave fotografij in izdelovalca programa. Na prvi kartici je tudi gumb, ki nam odpre vmesnik za popravljanje in urejanje fotografije. Poleg obračanja, zrcalne preslikave in dodajanja besedila nam ponuja tudi različne učinke. Na voljo je urejanje svetlosti in kontrasta, barvne zasičenosti, odstranjevanje pik in šuma, pretvorba v negativ ali v črno-belo fotografijo. Na voljo so nam še zabavni učinki, kot so vrtinec in valovanje. Na zaslonu lahko izberemo format fotografije in sproti vidimo, ali bo treba fotografijo kaj obrezati in kateri del bo obrezan.

eFoto

Velikost: 3 MB.

Za: Veliko dodatnih učinkov.

Proti: Nujna registracija, rahlo nepregleden vmesnik.

Spletnialbum.com

Med ponudniki izdelave fotografij po načinu delovanja izstopa ponudnik spletnialbum.com. Spletna stran www.spletnialbum.com namreč ponuja objavljanje fotografij v spletnem albumu, pa tudi izdelavo fotografij. Namesto klasičnega programa, ki ga je treba namestiti, izkorišča v Windows XP vgrajeno tovrstno funkcionalnost. Za objavo in kasnejše naročilo fotografij uporablja kar vgrajeni čarovnik za objavo fotografij. Pred začetkom uporabe se je treba registrirati; pri tem si izberete uporabniško ime in geslo. Po registraciji je treba le še namestiti ponudnika v čarovniku Windows XP. Sam postopek je resda dokaj zapleten, a je dobro opisan na spletni strani, kjer so poleg besedila tudi podrobne slike zaslona, tako da se ga bo z lahkoto lotil tudi nevešč uporabnik. Pošiljanje oziroma objavljanje fotografij je prav tako opisano na spletni strani ponudnika in je dokaj enostavno. Seveda pa nam čarovnik za objavo fotografij ne ponuja možnosti popravljanja fotografij z orodji, ki jih ponujajo nekateri drugi programi za naročanje fotografij.

Prednost tega ponudnika je v tem, da lahko svoje fotografije najprej objavite na spletnem mestu in potem naročite tiste, ki jih želite imeti izdelane. Tako imate na enem mestu tako izdelovalca fotografij kot svoj spletni album. Za vsak primer pa le naredite tudi doma svoj arhiv, saj nikoli ne veste, kdaj vaše fotografije "izginejo".

Spletnialbum.com

Velikost: 0 MB (uporablja čarovnik Windows XP).

Za: Ni treba nameščati programa.

Proti: Deluje le v Windows XP.

ePhotoLab

Tudi ePhotoLab je slovenski izdelek. Namestitveni program zanj je silno kratek, saj je dolg le 1,8 MB. To pomeni, da ga bodo veseli tudi uporabniki, ki imajo počasnejšo povezavo v internet.

Po enostavni in hitri namestitvi se po zagonu znajdemo v razmeroma preglednem vmesniku, ki je prijazen tudi do neveščih uporabnikov. V dobro mu štejemo to, da lahko fotografije poleg klasičnega brskanja dodajamo tako, da jih enostavno primemo in potegnemo v okno programa. Ko posamezne fotografije uvozimo v program, jih lahko izbiramo s preglednega seznama na levi, na desni pa izbiramo vse parametre in filtre, ki so na voljo. Sicer seznam filtrov ni tako bogat kot pri drugih konkurentih, a bo zadovoljil večino domačih digitalnih fotografov. Na voljo so pretvorba v negativ, pretvorba v črno-beli način, različne korekcije in odprava rdečih oči. Vse spremembe in nastavitve fotografije se sproti prikazujejo v osrednjem delu okna, tako da lahko sproti vidimo velikost fotografije in kateri deli bodo obrezani. Seveda lahko izrez fotografije pripravimo tudi sami, tako da uporabimo orodje za izrez. Omogočen je tudi pregled informacij EXIF, ki jih vsebuje vsaka fotografija.

Na splošno je progam izdelan pregledno in prijazno do uporabnika, očitamo mu lahko le dokaj nerodno naročanje enakih fotografij različnih velikosti, pogrešali pa smo tudi oceno kakovosti in primernosti fotografije za izbrani format. Slednje je sicer deloma izvedeno z opozorilom, ki se prikaže, če želimo tiskati fotografije manjših ločljivosti na večjem formatu. Izboljšali bi lahko tudi sam postopek sledenja naročilu.

ePhotoLab

Velikost: 1,8 MB.

Za: Velikost namestitvenega programa, povleci in spusti, EXIF.

Proti: Manjši izbor filtrov in učinkov.

MixiLab

Podjetje Mixi je program razvilo samo. Namestitveni program je dolg malce manj kot 6 MB. To ga uvršča v zgornjo polovico. Sama namestitev je silno enostavna in hitra, od uporabnika pa ne zahteva dodatnih registracij oziroma nastavitev.

Uporabniški vmesnik programa je razmeroma enostaven. Na levi strani so uvožene fotografije, na desni pa seznam naročenih fotografij s ceno. Desno spodaj je še dodatno polje, katerega vsebina se spreminja odvisno od položaja miške v programu in nam ponuja kratek opis izbire ali gumba, nad katerim imamo kazalec miške. Fotografije lahko dodajamo posamič ali pa kar celotno mapo s fotografijami in potem odstranjujemo posamezne posnetke, ki jih ne bomo razvili. Izbira formata fotografije in količine je na voljo v sredini med obema poljema za fotografije in naročilo. Ko izberemo format fotografije in količino, samo še kliknemo gumb Dodaj. Program nam ob tem ponudi izbiro izreza, ki ga lahko prilagodimo papirju, fotografiji ali pa izberemo kar poljuben izrez. Če fotografija ni zadostne ločljivosti za izbrani format, nas program na to opozori in omogoči, da fotografijo kljub temu dodamo v naročilo ali jo izločimo iz njega. Pogrešali smo možnost urejanja fotografije, ki jih ponujajo drugi programi, tako da smo prisiljeni uporabiti kak drug program za urejanje fotografij. Zanimivo je odstranjevanju programa. Program se namreč ne namesti v pravem pomenu te besede, temveč le prepiše svoje datoteke v neki imenik. "Odstranjevanje" je torej le ročno brisanje teh datotek.

MixiLab

Velikost: 6 MB.

Za: Enostaven uporabniški vmesnik, širok izbor formatov.

Proti: Nima možnosti za urejanje fotografij, nima programa za odstranitev.

PhotoOrder

Glede na to, da je PhotoOrder med starejšimi in da je doživel veliko prenovljenih različic, smo pričakovali večjo dodelanost. Program lahko prenesemo iz spleta ali ga naročimo na CDju. Sam namestitveni program sodi med zajetnejše in kot edini med preizkušenimi zahteva vnovični zagon računalnika. Poleg tega zahteva od uporabnika še registracijo in potrditev registracije, ki je dokaj nadležna. Za povrh namesto uporabniškega imena dobimo številko uporabnika, ki si jo bomo zagotovo težko zapomnili. Skratka, dokaj okoren začetek in nič kaj prijazno do uporabnika.

No, uporabniški vmesnik je razmeroma pregleden in ga je enostavno uporabljati. Povsem na vrhu vmesnika so trije menujski gumbi, prek katerih imamo dostop do osnovnih zmogljivosti, kot so dodajanje fotografij, shranjevanje naročila in oddajanje le-tega. Omogočen je tudi neposreden skok na spletno stran ponudnika ter dostop do pomoči. Fotografije lahko dodajamo le z uporabo vmesnika, kjer so na levi strani uvožene fotografije, na desni pa seznam naročenih fotografij oziroma izbrana fotografija. Posamezno fotografijo lahko z dvojnim klikom odpremo v novem oknu, v katerem nam je omogočeno urejanje fotografije. Na voljo je dodajanje besedila, popravljanje ostrine, mehkobe, svetlobe, kontrasta, odtenkov, zasičenosti, osvetlitve in posameznih barv (rdeča, zelena, modra). Morda bo kdo pogrešal zabavne filtre, ki jih ponujajo drugi programi za naročanje, vendar menimo, da so taki filtri domena ločenih programov za urejanje fotografij in ne programov za naročanje. Pohvalno je izvedeno naročanje enake fotografije v različnih formatih in količinah, kjer lahko v oknu za urejanje fotografije z enostavnim klikom izberemo, katere formate želimo in koliko kopij potrebujemo. Na žalost smo z izborom ponujenih formatov omejeni, to pa na program meče slabo luč.

Z majhnimi popravki in dodatki ter z odpravo nadležne registracije bi program lahko bil precej prijaznejši do uporabnika.

PhotoOrder

Velikost: 6 MB.

Za: Enostaven uporabniški vmesnik, veliko orodij za popravljanje fotografij.

Proti: Potrebna registracija, neprijazno uporabniško ime.