Od pisarne, mimo oblaka, do inteligence
Microsoft Office je od svojega nastanka v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma spremenil način dela, sodelovanja in komunikacije. Skozi desetletja se je razvijal iz osnovnega programskega paketa v zmogljivo oblačno platformo, ki danes vključuje umetno inteligenco pod skupno blagovno znamko Microsoft Copilot. Razvoj zbirke pisarniških programov ponazarja tehnološke inovacije, strateške poteze in Microsoftovo neomajno predanost izboljševanju produktivnosti.
Microsoft Office je danes sinonim za pisarniško produktivnost, njegova zgodba pa sega v zgodnja 80. leta, ko je Charles Simonyi, eden ključnih Microsoftovih razvijalcev, začel uresničevati vizijo integriranega paketa programske opreme. Simonyi, rojen na Madžarskem leta 1948, se je Microsoftu pridružil leta 1981 in s svojim znanjem programiranja ter z inovativnim pristopom odločilno vplival na razvoj Microsoft Officea. Njegov cilj je bil ustvariti zbirko aplikacij, ki bi izboljšala način dela uporabnikov in povečala njihovo produktivnost.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Microsoft Office je od svojega nastanka v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma spremenil način dela, sodelovanja in komunikacije. Skozi desetletja se je razvijal iz osnovnega programskega paketa v zmogljivo oblačno platformo, ki danes vključuje umetno inteligenco pod skupno blagovno znamko Microsoft Copilot. Razvoj zbirke pisarniških programov ponazarja tehnološke inovacije, strateške poteze in Microsoftovo neomajno predanost izboljševanju produktivnosti.

Madžarski razvijalec programske opreme iz Budimpešte Charles Simonyi je prvi dobil zamisel o združenem paketu pisarniških aplikacij.
Microsoft Office je danes sinonim za pisarniško produktivnost, njegova zgodba pa sega v zgodnja 80. leta, ko je Charles Simonyi, eden ključnih Microsoftovih razvijalcev, začel uresničevati vizijo integriranega paketa programske opreme. Simonyi, rojen na Madžarskem leta 1948, se je Microsoftu pridružil leta 1981 in s svojim znanjem programiranja ter z inovativnim pristopom odločilno vplival na razvoj Microsoft Officea. Njegov cilj je bil ustvariti zbirko aplikacij, ki bi izboljšala način dela uporabnikov in povečala njihovo produktivnost.

Prva zbirka pisarniških programov Office je bila namenjena Applovim računalnikom Macintosh.
V poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil Microsoft osredotočen predvsem na razvoj operacijskih sistemov in programskih jezikov, vendar so v podjetju po Charlesovi zaslugi opazili priložnost na rastočem trgu pisarniških aplikacij. Tako sta nastala dva temeljna programa: Microsoft Word in Microsoft Excel. Word je bil zasnovan kot zmogljivo orodje za urejanje besedil, Excel pa kot napreden program za analizo podatkov in upravljanje preglednic. Njuna priljubljenost je Microsoft spodbudila k razvoju celovitega paketa, ki bi združeval različne aplikacije in uporabnikom omogočal enostavno preklapljanje med njimi. Tako se je rodila vizija Microsoft Officea, zbirke aplikacij, ki bi uporabnikom omogočala preprosto ustvarjanje dokumentov, preglednic in predstavitev ter postala ključni element sodobne pisarne. Prva različica, predstavljena leta 1988 na sejmu COMDEX, je bila namenjena računalnikom Macintosh.

Leta 1991 je Microsoft zbirko Office razširil s programom za upravljanje relacijskih podatkovnih zbirk Access.
Dve leti kasneje je Microsoft izdal zbirko Office 1.0. Vključevala je tri glavne aplikacije: Microsoft Word, Microsoft Excel in Microsoft Powerpoint. Čeprav so te aplikacije že prej obstajale kot samostojni programi, je bila njihova združitev v enoten paket strateška poteza, ki je ustvarila celovito pisarniško zbirko programov. Zbirka se je hitro razvijala in prilagajala potrebam uporabnikov, pri čemer so bile redne posodobitve in dodajanje novih funkcij ključnega pomena za njeno rast. Leta 1991 je Microsoft razširil Office z uvedbo Microsoft Accessa, sistema za upravljanje relacijskih podatkovnih zbirk. S tem je Office postal nepogrešljivo orodje za podjetja in posameznike, ki so morali obdelovati obsežne količine podatkov.

Prvi digitalni pomočnik v zgodovini zbirke Office se je imenoval Clippy.
Eden najpomembnejših mejnikov je bila izdaja Microsoft Officea 95 leta 1995, ki je vpeljala grafični uporabniški vmesnik z orodnimi vrsticami in meniji – obliko, ki jo mnogi še danes prepoznajo kot klasični videz zbirke Office. Ta različica je prinesla tudi Visual Basic for Applications (VBA), programski jezik, ki je omogočil avtomatizacijo nalog in prilagajanje delovnega okolja, ter znamenitega digitalnega pomočnika z imenom Clippy, ki je uporabnikom ponujal nasvete in priporočila. Office 97 je pomenil velik preboj z uvedbo ukazne vrstice, izboljšane avtomatizacije prek VBA in naprednejših orodij za sodelovanje. Z naraščajočo vlogo interneta je Microsoft leta 2000 izdal Office 2000, ki je omogočal oblikovanje HTML v Wordu in neposredno objavo spletnih strani iz Office aplikacij. Naslednje različice, kot so bile Office XP, Office 2003 in Office 2007, so še dodatno izboljšale internetne funkcije in olajšale spletno sodelovanje med uporabniki. Office 2007 je uvedel tudi uporabniški vmesnik Ribbon, ki je nadomestil tradicionalne orodne vrstice in menije s preglednejšimi zavihki.

Vzpon oblačnega računalništva je poskrbel za največjo preobrazbo poslovnega modela zbirke Office.
Največjo preobrazbo pa je zbirka pisarniških programov Microsoft Office doživela s prehodom v oblak. Desetletje 2010–2020 je namreč zaznamoval vzpon oblačnega računalništva, kar je korenito spremenilo način distribucije in uporabe programske opreme. Leta 2011 je Microsoft predstavil Office 365, naročniško storitev, ki je uporabnikom omogočila dostop do pisarniških programov v oblaku. Prehod je spremenil poslovni model Microsoft Office iz enkratnega nakupa v model programske opreme kot storitve (SaaS), kar je prineslo redne posodobitve, orodja za sodelovanje in oblačno shranjevanje prek spletne shrambe OneDrive. Ob pomoči Office 365 so lahko uporabniki dostopali do svojih dokumentov od koderkoli, sodelovali v realnem času in izkoriščali stalne izboljšave programske opreme. Microsoft je dodatno izboljšal varnost, skladnost s predpisi in administrativni nadzor.
Leta 2020 je Microsoft preimenoval Office 365 v Microsoft 365, s čimer je poudaril širši spekter zmogljivosti, ki presegajo klasična pisarniška orodja. Sprememba je sovpadala z velikimi napredki na področju umetne inteligence, strojnega učenja in avtomatizacije. Microsoft je v svoje aplikacije začel vgrajevati funkcije, podprte z umetno inteligenco. Tako so nastali umetnointeligenčni urednik v urejevalniku besedil Word, pametna orodja za oblikovanje pri izdelavi predstavitev v Powerpointu in napredna analiza podatkov v preglednicah Excel. Leta 2023 je Microsoft predstavil Microsoft Copilot, umetnointeligenčnega digitalnega pomočnika, ki je vgrajen v aplikacije Microsoft 365. Ob pomoči OpenAI GPT-modelov in Microsoftovih lastnih umetnointeligenčnih rešitev je Copilot temeljito prevetril način dela z Office aplikacijami. Copilot med drugim omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se nalog, generiranje vsebine, povzemanje dokumentov in pametne predloge. Povezan je z Wordom, Excelom, s Powerpointom, z Outlookom in s Teams, kar uporabnikom omogoča hitrejše pisanje e-poštnih sporočil, ustvarjanje predstavitev, analizo podatkov in optimizacijo delovnih tokov.

Pisarniški paket Office se danes imenuje Microsoft 365 Copilot.
Od preprostega paketa samostojnih aplikacij do z umetno inteligenco podprte platforme za produktivnost je zbirka Microsoft Office prehodila izjemno pot. Njena preobrazba v Microsoft 365 in vključitev Copilota poudarjata Microsoftovo vizijo inteligentnejšega, učinkovitejšega in bolj povezanega delovnega prostora. Smele načrte podjetja iz Redmonda podpira tudi preimenovanje storitve Microsoft 365 v Copilot, ki se je zgodilo 15. januarja 2025 in velja za spletno, mobilno (iOS, Android) in Windows različico aplikacije. Novo ime in ikona izražata globljo integracijo umetne inteligence Copilot v Microsoftove storitve. Microsoft 365 Copilot bo še naprej služil kot osrednje orodje za produktivnost in omogočal dostop do priljubljenih aplikacij (Word, Excel, Powerpoint itd.) ter izboljšano sodelovanje prek Copilot Chat. In zapuščina Microsoft Office bo živela še naprej.