Od shrambe do televizorja

Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.

Apple in posamezniki, ki izdelujejo XBMC, so skoraj hkrati izdali novo različico dveh v osnovi podobnih izdelkov. Cupertino je na police poslal nov Apple TV v kombinaciji z iOS 5.x, XBMC pa je izdal različico 11.0, ki sliši na razvojno ime EDEN. Kljub temu gre za različna izdelka, saj je eden obtelevizorska škatlica, drugi pa le program, ki ga lahko namestimo na več operacijskih sistemov in naprav. V članku sta se znašla skupaj predvsem zato, ker se na nekaterih pomembnih področjih in funkcionalnostih prepletata in vsak po svoje ponujata rešitev dileme, kako večpredstavne vsebine predvajati na domačem televizorju.

Izvor pri kablu HDMI

Preden se lotimo opisov samih izdelkov, namenimo še nekaj besed povezovanju naprav in televizorja. Začne se s kablom HDMI, ki ga ima zdaj še tako poceni matična plošča/grafična kartica računalnika ali prenosnika. Prav tako najdemo izhode HDMI na vseh večpredstavnih podaljških, kot je Apple TV, tako da se za prenos slike v visoki ločljivosti ni bati - rumen, rdeč in bel "činč" torej tonejo v pozabo. Ko je kabel HDMI priklopljen v televizor, se stvari začnejo zapletati glede na napravo, ki je na drugem koncu kabla HDMI. Če gre za večpredstavni podaljšek, kot je WD TV Live, je nanj lahko priklopljen disk in vsebine gledamo z njega. Lahko je na televizor priklopljen kar računalnik (kako to najceneje izpeljati, si preberite v članku Domači predvajalnik 2.0 iz februarske številke: www.monitor.si/clanek/domaci-predvajalnik-2-0 ), v katerem je lahko tudi disk, poln filmov, in težave so rešene. Vendar pa je treba te shrambe nekako polniti. To pri računalniku sicer ne predstavlja težave, a lahko hitro postane problem šum, ki ga oddajajo ventilatorji in diski. Ti lahko ob gledanju filma pošteno motijo z brnenjem. Pri večpredstavnih podaljških, ki imajo možnost omrežnega delovanja, je lahko shramba vsebin kjerkoli v domovanju, dokler je priklopljena v omrežje.

Omrežni pretok

Toda tudi omrežno pretakanje vsebin od računalnika s shrambo in naprave ob televizorju ima svoje težave. Nemotenemu delovanju so v napoto različni formati vsebin in raznolika strojna oprema naprav, ki včasih med seboj ne komunicirajo, tudi če nosijo logotip istega izdelovalca. Podaljšek ali mini računalnik se s shrambo lahko pogovarja prek omrežnega deljenja datotek (SMB - Windows ali AFP - OS X), a se to pogosto izkaže za nestabilno rešitev (deluje, pa spet ne deluje, "kot žmigouc", kot se reče). Tu nastopi združenje DLNA, ki s svojimi priporočili napravam omogoča lažje medsebojno komuniciranje. Obširnejšo razlago DLNA najdete v članku Digitalno omrežno življenje (www.monitor.si/clanek/digitalno-omrezno-zivljenje). V računalnik s shrambo (diskom) tako namestimo medijski strežnik, ki napravam prek omrežja servira vsebine. Tu je najbrž najboljša izbira Tversity media server, ki je zastonj in zna delati z večino datotek. Seveda tudi tu ni vse rožnato, saj so težave pri podnapisih in transkodiranju, ko slednje zahtevamo od šibkega računalnika. Podrobnosti o transkodiranju in "čudovitem" svetu podnapisov prek omrežja najdete v prej omenjenem članku iz februarske številke.

Najboljše iz obeh svetov

Vam je všeč Apple TV in hkrati PCjaški XBMC? Lahko imate oboje.

Prva rešitev temelji na moči odprtokodnih projektov, saj je na voljo različica XBMCja, ki jo namestimo na "jailbreakan" Apple TV (no, če ne veste, kaj je jailbreakanje, potem je bolje, da se takih posegov ne lotevate). Tako je mogoče XBMC pognati neposredno iz Apple Tvja in dobiti praktično vse v članku opisane funkcionalnosti. Je pa res, da ta kombinacija v stabilni obliki vedno zaostaja za zadnjo iteracijo operacijskega sistema Apple TV.

Na Boxee Boxu je uporabniški vmesni bolj dovršen kot na XBMCju.

Drugi način je preprostejši in primeren za vsakogar: to je nakup Boxee Boxa. Gre za D-Linkovo napravo, ki ima nameščen "ovinek" XBMCja Boxee, kjer je uporabniški vmesnik bolj prijazen in nastavitve preglednejše. Preprostost gre malce tudi na račun vtičnikov, ki jih v pravem pomenu besede ni, a so tisti bolj priljubljeni že zapečeni v programje. Boxee podpira tudi Airplay in ga je mogoče krmiliti z iOS napravami. Priložen je tudi odličen daljinski upravljalnik, ki ima na eni strani (boljše) različice gumbov daljinca Apple TV, na spodnji strani pa polno qwerty tipkovnico, ki pride še kako prav pri brskanju po številnih spletnih virih vsebin.

Ko smo Boxeejev Airplay preizkušali prek iPada 2, ni bilo težav, le da podobno kot pri XBMCju ni mogoče zrcaljenje vsebine. Boxee Box se tako znajde nekje vmes med XBMCjem in Apple TV, to pa v tem primeru ni slabo.

Do pred kratkim je bilo mogoče Boxee dobiti tudi kot program za računalnik, a so ga zdaj umaknili in sta na voljo le še različici za iPad/iPod in Boxee Box. Starejše različice za PC je kljub temu še vedno mogoče dobiti na straneh s torrenti.

Preizkus Boxee Box si lahko preberete na našem spletu:

www.monitor.si/clanek/med-racunalnikom-in-televizorjem

Airplay

Na seznamu podjetij, ki svoje naprave izdelujejo po standardu DLNA, (seveda) ni Appla, ki se je stvari ob brezžičnem prenosu odločil reševati po svoje, z Airplayem. Slednji omogoča prenašanje vsebin po brezžični povezavi in je skupni imenovalec XBMCja in Apple TV, ki ju je spravil na tokratni skupni preizkus. Airplay namreč omogoča predvajanje vsebin z naprav iOS na televizor. Ne gre le za preprosto kloniranje vsebine iPadovega zaslona, temveč tam ostanejo kontrolni gumbi predvajanega filma (play, pause, stop ...). Seveda je mogoče na TV poslati tudi zrcalno sliko z iPada/iPoda/iPhonea, a je prisoten zamik, ki onemogoča igranje iger. Tako imenovano zrcaljenje je na voljo zato, ker vse aplikacije ne podpirajo načina, kjer se slika kaže na televizorju, krmili pa na iPadu.

Apple TV ni edini, ki lahko predvaja vsebine prek Airplaya, saj zna z njim funkcionirati tudi kakšna druga naprava. Tako ga zdaj uradno pozna XBMC in njegov "ovinek" Boxee Box (glej okvirček). Za potrebe preizkusa obeh izdelkov smo se zaprli v dnevno sobo, kjer smo imeli televizor visoke ločljivosti, iPad 2, kable HDMI, računalnik z vsebinami (nameščen Tversity in iTunes), Boxee Box, Apple TV in računalnik z XBMC 11.0.

Zrcaljenje slike iz iPhona in/ali iPada na Apple TV je videti uporabno. Če ne drugega, lahko na velikem televizorju nažigamo Jezne ptiče.

Apple TV

Daljinec za Apple TV je kar fantastično minimalističen, vendar z njegovo ergonomijo nismo bili zadovoljni.

Komično majhna embalaža, v kateri dobimo Apple TV, je znana stalnica opisov teh izdelkov. Poleg same naprave dobimo v škatli še napajalni kabel in daljinski upravljalnik. Izdelava slednjega je občudovanja vredna, saj je narejen iz enega kosa aluminija, ki ima na dnu odprtino za baterijo. Na vrhu je gumb, podoben tistemu iz iPoda Shuffla, le da je malo večji. Pod njim sta še gumb menu in gumba za predvajanje in premor.

Kot je v navadi pri vseh večpredstavnih podaljških z majhnimi in omejenimi daljinci, je tudi pri Applu TV daljinec mogoče uporabljati le za premikanje po menujih. Čim nastopi kakršenkoli črkovni vnos, postane upravljanje mučno. Pohvaliti gre izdelavo in majhnost, ergonomija pa je na psu. Ostri robovi so namreč neprijetni za držanje in prevečkrat se zgodi, da namesto smernega gumba pritisnemo potrditvenega. Na srečo je mogoče na Ipadu ali kateri od drugih iOS naprav namestiti Remote App, s katerim brez težav opravljamo vse in daljinec za Apple TV lahko mirno pospravimo v omaro.

Sama naprava je še vedno čvrst črn hokejski plošček, ki ima na prednji strani dokaj močno, a majhno belo luč. Na zadnji stranici je izhod HDMI, mikro USB (na katerega ni mogoče priklopiti zunanjega diska), optični zvočni izhod, omrežni priključek in vhod za napajalni kabel. Strojna oprema je naredila pomemben napredek z vgraditvijo močnejše procesorske enote in več pomnilnika, kar zdaj omogoča predvajanje video vsebin pri 1080p. Slednjega žal nismo mogli preveriti iz prve roke, saj Apple ni predvidel demo (novinarskega) modela novega Apple TVja, češ za Slovenčke bo dovolj dober tudi stari Apple TV, nadgrajen z iOS 5. Tako lahko le rečemo, da težav z brezžičnim predvajanjem videa ločljivosti 720p ni. Ločljivost 720p seveda za brezžično povezavo predstavlja manjše breme.

Večina sprememb novega modela Apple TV je doletela uporabniški vmesnik, ki je zdaj bliže iOSu z mobilnih naprav. Odločili so se, da bodo programi (Netflix, MLB.TV ...), dosegljivi v obliki podobnih ikon kot na drugih iOS napravah, s to razliko, da na Apple TV ni mogoče nameščati novih programov. Seveda so prisotni predvsem taki, ki v Sloveniji ne pomenijo veliko in tudi po ameriških standardih gre za vsebinsko zelo podhranjeno napravo. Moti tudi to, da programov ni mogoče premikati in so razporejeni v zacementiran vrstni red. Prednost novega operacijskega sistema je tudi storitev iCloud, ki olajša predvajanje že kupljenih vsebin na drugih Apple napravah. Vendarle so še vedno omejitve, saj imajo nekateri ameriški filmski studii tako napisane pogodbe, da ne pustijo prenosov na vse naprave, ko je bil film kupljen na eni.

Tako kot pri prejšnjem modelu je tudi tokrat glavni adut na strani Apple TVja že omenjeni Airplay, ki je v kombinaciji z iPadom resnično odlično izvedena funkcionalnost. Predvsem je impresivna lahkota namestitve, tako da je napravo mogoče kot darilo kupiti tudi manj veščim uporabnikom. Samo predvajanje vsebin je neboleče in je delovalo brez vseh težav. Že omenjeni mirroring pride zelo prav pri kazanju tistih iOS programov, ki nimajo vgrajene funkcije Airplay, a je zamik še vedno prevelik, da bi bilo mogoče igrati igre. Če/ko bo to Apple odpravil, se bo iOS napravam, kar zadeva igranje, odprlo nešteto novih možnosti.

Kot rečeno, je nujna namestitev Remote Appa, ki odpravi nevšečnosti s priloženim daljincem. Brez vsaj ene iOS naprave v domu Apple TV ni vreden nakupa, saj tako odpade Airplay. Na trgu je namreč množica večpredstavnih podaljškov, ki zmorejo poleg predvajanja vsebin iz večpredstavnega strežnika postoriti še kaj več. To je seveda še toliko bolj res v Sloveniji, kjer nam možnost prijave v Netflix z iTunes uporabniškim imenom ne pomeni popolnoma nič.

Apple TV

Večpredstavni podaljšek.

Cena: 122 EUR.

Prodaja: www.apcom.si, www.epl.si.

Za: Enostavnost namestitve, Airplay.

Proti: Daljinec, premalo privzetih vsebin.

Za PCje - XBMC

Prenovljeni videz privzetega uporabniškega vmesnika Confuence je XBMC še bolj približal manj veščim uporabnikom.

Žal ostajajo nastavitve XBMC še vedno preveč raztresene in nelogično razporejene.

Najnovejša različica XBMCja nosi številko 11.0 in prinaša nekaj ključnih novosti. Gre za odprtokodni projekt, ki nastaja s pomočjo cele falange ljudi, tako da je pri vsaki novi različici seznam sprememb velikanski, saj sproti pobijajo hrošče in dodajajo nove funkcionalnosti.

Najbolj očitna sprememba je spremenjen videz privzetega uporabniškega vmesnika Confluence, ki je velik korak naprej. Predvsem ga bodo veseli manj vešči uporabniki, saj so odpravili marsikatero nelogičnost. Tako razveseljuje dejstvo, da je do vtičnikov za posamezna področja (video, audio) mogoče priti že z začetnega zaslona. Druga dobrodošla novost je tudi možnost vračanja vtičnikov na prejšnje različice, saj se je (kot je pri odprtokodnih projektih v navadi) (pre)pogosto dogajalo, da smo posodobili kak vtičnik in nova različica ni delovala pravilno, oziroma ni več delovala. Zdaj se je preprosto mogoče vrniti na prejšnjo različico in je strah pred posodobitvami odveč.

Za vse, ki so XBMC uporabljali na računalnikih, priklopljenih neposredno na televizor, je dobrodošla novica, da je nova različica prinesla tudi XBMCbuntu. Slednji je na podlagi Ubuntu distribucije Linuxa narejena Live različica programa, ki teče brez operacijskega sistema. Tako je mogoče XBMC pognati, ne da bi videli kakršnokoli namizje. Za tiste, ki bi radi tudi nekaj dodatne funkcionalnosti, pa so dodali možnost zagona namiznega okolja in uporabo brskalnika Chromium. Slednja funkcionalnost bo mana za uporabnike z manj zmogljivimi računalniki HTPC.

Skupnost se je igrala tudi z boljšim upravljanjem z daljinskimi upravljalniki, ki nosijo oznako Windows Media Center. To smo preizkusili z daljincem, kupljenim na eBayu, in moramo priznati, da je razlika opazna. Tu naj še dodamo, da je neka dobra duša že dolgo tega napisala skript, ki zeleni Media Center gumb na daljincu prisili, da požene XBMC. Namestitev najdete na: inchoatethoughts.com/launching-xbmc-with-a-windows-media-center-remote in jo toplo priporočamo.

Z daljinci z eBaya je mogoče uporabniško izkušnjo XBMC še solidno izboljšati. Seveda ne pozabite tudi na infrardeči sprejemnik.

Z različico Eden je prišla tudi podpora Applovemu Airplayu, ki je za prikazovanje video in foto vsebin z iPada 2 deloval brezhibno. Iz neznanega razloga se je zataknilo pri glasbi, a je šlo prej za kako napako na računalniku, saj je predvajanje video vsebin zahtevnejše opravilo in je potekalo brez težav. Za nastavitev Airplaya je potreben le preprost vklop funkcije v nastavitvah in glede na tekoče delovanje je razvidno, da je bilo v to funkcionalnost vloženo veliko truda. Edina razlika v primerjavi z Apple TV je ta, da na XBMCju ni mogoč "mirroring" in tako ni možnosti neposredne preslikave zaslona iOS naprave na televizor.

XBMC z vsako različico zelo napreduje in tudi 11.0 Eden je velik korak naprej, ki program še bolj približa širšemu krogu uporabnikov. Še vedno pa ostajajo sicer močne, a nepregledne nastavitve in uporabniški vmesnik, ki še vedno terja veliko privajanja. Tako gre za odličen skupek kode, ki ga lahko uporabljajo vsi uporabniki ne glede na znanje, le nastaviti ga mora še vedno nekdo, ki z XBMCjem že ima izkušnje.

XBMC

Program za predvajanje večpredstavnih vsebin na televizorju.

Kje: xbmc.org.

Cena: Zastonj.

Za: Preglednejši vmesnik od prejšnje različice, podpora Airplayu.

Proti: Zapletene nastavitve.

Kaj (vse) bo ob televizorju

Način, kako si organizirati domačo povezavo med televizorjem in večpredstavnimi vsebinami, je odvisen od marsičesa, najpomembneje pa je dvoje. Najprej sam izvor datotek, saj je pomembno, ali so te piratske ali pa kupljene prek iTunes. V slednjem primeru je ob dejstvu, da doma že imate eno ali več iOS naprav, Apple TV odličen nakup. V kombinaciji z Airplayem in polno iTunes knjižnico si je že težko predstavljati preprostejšo namestitev in uživanje v vseh vsebinah na TV sprejemniku.

Seveda pa so lahko datoteke tudi bolj "komunističnega" izvora, ki pa ni vedno v Applu prijaznih formatih. Tako je vprašanje, ali se vam bo ljubilo vlagati čas in delo v pretvarjanje filmov in nalaganje teh filmov v iTunes. Takrat je (seveda čim tišji) računalnik HTPC z naloženim XBMCjem prava stvar, ki z odlično podporo Airplayu odstrani pomisleke tudi tistim, ki imajo iOS napravo. Idealno bi seveda bilo imeti tih večpredstavni podaljšek, ki bi lahko predvajal vse datoteke, prinašal dobrote vtičnikov XBMCja in podpiral Airplay.

Če imamo doma dovolj iNaprav, prej ali slej vse začne delovati kot zaključena celota. Filme, ki jih imamo na iPadu, lahko npr. damo v souporabo tudi Apple TVju. Ali pa na televizijskem ozvočenju poslušamo glasbo iz iPhona.