Od Triglava do Vardarja?

Panasonic je pred kratkim tudi v Evropi predstavil svoj cestni navigator GPS, model Strada CP-GP50N. Po besedah Panasonica ima poleg Slovenije še zemljevide šestintridesetih evropskih držav, med njimi so tudi vse države nekdanje Jugoslavije. Trditev, ki smo jo tudi preverili.

Žal smo bili med preverjanjem hitro razočarani. Po Sloveniji nas naprava sicer dobro vodi, najde ulice tudi v bolj odročnih krajih. Vsebuje kar nekaj točk POI (points of interest) po vsej državi, seveda lahko dodamo tudi svoje (denimo hitrostne kamere oziroma radarje na avtocestah). Strada ima vključene tudi hitrostne omejitve, ki so skoraj povsod pravilne, nastavimo lahko tudi opozorilo v primeru prekoračitve za neko določeno hitrost (to pride z vse strožjimi zakoni zelo prav). Tudi v Zahodni Evropi se odlično znajde, a to seveda ni nobena redkost. A čim dlje gremo na jug, tem slabše je. Na Hrvaškem še gre, dodanih je kar nekaj večjih mest, manjka pa nekaj nam zanimivih, torej manjših turističnih krajev.

Še slabše je po Srbiji in Makedoniji. Glavna avtocesta čez Beograd do Skopja je seveda vrisana, čeprav se je ponekod (predvsem tam, kjer občasno zmanjka avtoceste) naprava tudi zgubila. Videti je bilo, kot da smo se nekaj minut vozili po sivih poljanah, nekaj deset ali sto metrov vzporedno s cesto. Beograd ni nič drugega kakor pika na zemljevidu, skozi katero teče avtocesta, v Skopju pa se cesta nekje sredi mesta tudi konča. Od Triglava do Vardarja nas tako sicer pripelje, tam pa se tudi ustavi.

Grafični vmesnik napravi ne more biti v ponos. Menuji so neintuitivni in bi lahko bili preglednejši. To moti predvsem med vožnjo (a izdelovalci to močno odsvetujejo). Tudi odzivnost bi lahko bila boljša. Je pa iskanje cilja dobro izvedeno, saj izberemo najprej državo (ta nato ostane privzeta), sledi mesto in nato ulica (lahko poiščemo tudi le mesto), shranijo se tudi nedavno najdeni cilji. Naprava ima sprejemnik GPS SiRF 3, ob prvem zagonu potrebuje okrog petinštirideset sekund za lociranje, pozneje (torej ko napravo le začasno ugasnemo) pa bistveno manj, slabih petnajst sekund. Sprejem je zelo dober, tako da ga tudi gostejše krošnje dreves in visoke stolpnice ne zmotijo.

Strado krasi nadpovprečno velik zaslon, ki meri po diagonali pet palcev (oziroma 12,5 centimetra). Zaslon je odlično berljiv tudi ob močnejši svetlobi, a nas je motila nastavitev za nočno vožnjo. Ta je na neosvetljenih cestah odločno presvetla, tako da smo napravo raje ugašali. Nekateri navigatorji imajo posebne barve za ponoči, praviloma temnejše odtenke sive in modre, Panasonic pa le zatemni zaslon, barve pa ostanejo razmeroma svetlih odtenkov. Med številnimi govorjenimi jeziki bomo zaman iskali slovenščino, lahko pa se navigator pogovarja z našim mobilnim telefonom, če slednji ima vmesnik bluetooth. Zemljevidi počivajo na pomnilniški kartici SD, prek slednjih si lahko ogledujemo tudi fotografije.

Cenovno je Strada nekje na zlati sredini cestnih navigatorjev. Dodan zemljevid Evrope se praviloma dobro odnese, njegov najmočnejši adut pa je res velik zaslon. Želeli bi si predvsem preprostejši in jasnejši vmesnik, medtem ko nas je presvetel zaslon motil le pri daljših nočnih vožnjah. Štiristo evrov je za tako napravo kar solidna cena.