Odprtokodni telefon

Telefon je ponavadi zaokrožena strojno/programska celota - vzamemo ga iz škatle in deluje. Poznamo pa tudi telefon, ki je strojno bolj ali manj delujoč, programsko opremo pa zanj vsak dan razvija množica odprtokodnih programerjev z vsega sveta. Tak telefon seveda bolj ali manj ne deluje, vendar je zanimiv z vidika prihodnosti, kakršno nam morebiti nakazuje.

Linux dandanes teče na celi množici sistemov - od igralnih konzol do velikih strežnikov, od miniaturnih prenosnikov in brezžičnih usmerjevalnikov do superračunalnikov. Prav zaradi te prilagodljivosti nekateri menijo, da bo Linux v kratkem prodrl tudi na trg mobilnikov.

Za vse prave odprtokodne zanesenjake, ki bi hoteli spremeniti delovanje samega sistema, doslej ni bilo na voljo nobenega telefona. Ravno zanje naj bi poskrbeli v podjetju OpenMoko, ki je podružnica tajvanskega mobilnega operaterja in izdelovalca telefonov OEM, FIC.

FIC je prvi odprti telefon napovedal že novembra 2006. Telefon naj bi po takratnih ocenah prišel na trg že januarja 2007. Po nekaj mesecih zamude je podjetje julija 2007 končno začelo prodajati prek interneta. Prva serija telefonov je bila razprodana prej kot v tednu dni, tako da so morali nekateri zainteresirani kupci na svoje težko pričakovane telefone čakati tudi več kot mesec dni.

Junija 2007 so oddelek podjetja FIC, v katerem se ukvarjajo z odprtimi telefoni, spremenili v ločeno podjetje. Openmoko je ime podjetja, ki izdeluje odprte telefone in distribucijo GNU/Linux zanje. Imena samih telefonskih aparatov bodo seveda drugačna. Prvi in trenutno edini mobilnik, ki ga OpenMoko prodaja, je Neo 1973. Ime naj bi simboliziralo nov pristop k izdelavi in trženju mobilnih naprav, številka pa predstavlja leto, v katerem je bil izveden prvi klic po mobilnem telefonu.

Trenutno je naprodaj Neo 1973 GTA01v04. Gre namreč za 4. podrazličico prvega modela GTA01. Na začetku prodaje je bil telefon na voljo v dveh barvnih kombinacijah - oranžno-beli in črno-srebrni. Oranžno-bela je zdaj razprodana.

V kratkem naj bi podjetje izdalo drugo, močno nadgrajeno različico, GTA02. Ta različica naj bi bila tudi dovolj dodelana, da jo bodo lahko uporabljali tudi "navadni smrtniki", ne le izkušeni programerji v Unixu.

Neov osnovni zaslon.

Neo v praksi

Na domači strani OpemMoko lahko telefon naročite za 300 dolarjev. Poleg dobite pisalo, ki je obenem pero za klikanje bo zaslonu, občutljivem za dotik, vrečko, 512 MB kartico MicroSD, slušalke in seveda kabel USB za prenos podatkov in polnjenje mobilnika.

Če ste pripravljeni plačati več, lahko za 450 dolarjev poleg osnovnega kompleta dobite še kovček in razvojno ploščico z razdelilnikom USB, programatorjem JTAG ter dodatno 512 MB kartico MicroSD. Komplet s kovčkom potrebujete le, če pričakujete, da se boste ukvarjali tudi z razvojem dodatne strojne opreme za telefon. Če bi radi le pisali in preizkušali programe, razvojni komplet ni potreben.

Vodoravni položaj pride prav pri deskanju.

Strojni del

Sam telefon je izdelan precej solidno, ohišje ob stiskanju in zvijanju ne škriplje. Plastika, iz katere je izdelan telefon, je prijetna za otip. Namesto pokrovčka nad baterijo se pri telefonu odpre kar celotna zadnja stran. Za hlačni žep je telefon odločno prevelik.

Zaslon je zelo dober, barve so žive in ločljivost izvrstna. Zaradi visoke ločljivosti (VGA, 640 × 480 pik) je vse, kar teče na telefonu, videti bolj "zloščeno". Težava je le v tem, da zaslon ni transflektiven, osvetljava pa je prešibka, da bi bila vsebina na zaslonu ob sončnem poletnem dnevu dobro vidna tudi na prostem.

Mikroprocesor je 266 MHz Samsungov ARM920T, na voljo je 128 MB RAM in 64 MB pomnilnika flash. Procesor in pomnilnik sta torej dovolj zmogljiva za poganjanje vseh potrebnih programov, tudi spletnih brskalnikov. Na žalost je procesor kljub vsemu prepočasen, da bi na telefonu lahko gledali filme v ločljivosti 640 × 480 pik, čez ves zaslon in v ležečem položaju. Na srečo je procesor dovolj hiter, da lahko predvajamo filme DivX ločljivosti 320 × 240 pik, za "ležeči položaj" pa lahko poskrbimo med rekodiranjem filma na domačem računalniku.

GSM v telefonu podpira tri frekvenčne pasove: 850, 1800 in 1900 MHz. Za vgrajeni sprejemnik GPS do nedavna ni bilo prosto dostopnega gonilnika, zato tudi zdaj še ni na voljo grafičnih programov ali kart za navigacijo.

Če telefon priklopite na računalnik, se predstavi kot omrežna naprava USB. Vzpostavi se torej omrežje med telefonom in računalnikom, na katerega je telefon priklopljen. Od zagona naprej je Neo1973 torej navaden računalnik z Linuxom, priklopljen v krajevno omrežje.

Vgrajeni GPS je od nedavnega podprt, vendar grafičnih programov zanj še ni.

Programski deli

Če telefon poženemo takoj, ko ga povlečemo iz škatle, se na njem zažene jedro Linux, pokaže se znani pingvin in preberemo lahko simpatičen napis - "Kernel Panic". Nič nenavadnega, če upoštevamo, da poleg telefona dobimo podstavek za kozarec, na katerem piše "some assembly required". Pravilno se telefon zažene šele, ko vanj naložimo novo jedro in preostanek operacijskega sistema.

Ker je od izida telefona minilo že nekaj mesecev, sta zanj na voljo vsaj dva precej različna sistema - Openmoko so spisali izdelovalci telefona, Qtopio pa podjetje Trolltech, sicer avtor knjižnic grafičnih in drugih gradnikov. Oba sta odprta, kar pomeni, da lahko programerji sistem spreminjajo po mili volji. Obe okolji lahko delujeta pod istim jedrom in se celo razvijata na istem mestu, v repozitoriju openembedded.org.

Zaradi odprtosti je razvoj obeh okolij precej hiter. Opis v tem prispevku se nanaša na stanje v tednu med 26. novembrom in 2. decembrom 2007.

Na voljo je kar nekaj programov.

Qtopia

Trolltech svoje okolje razvija že več let. Ne tako dolgo nazaj so namreč trolltehovci še prodajali svoj telefon. V prodajo so ga spravili septembra 2006, poimenovali pa so ga Greenphone. Greenphone je bil kar spodoben aparat GSM z vgrajenim fotoaparatom ločljivosti 1,3 megapike, lepim barvnim zaslonom ločljivosti 320 × 240 pik, kupom tipk, 64 MB pomnilnika in spodobnim procesorjem. Edina neprijetna lastnost Greenphona je bila cena: 890 dolarjev - 695 za telefon, 195 za komercialno licenco za Qtopio. Cena je morda sprejemljiva za profesionalno razvojno okolje, za dokaj povprečen telefon pa je odločno previsoka. Kljub temu so trolltechovci prodali vseh tisoč telefonov. Namesto svojega telefona zdaj zainteresiranim kupcem priporočajo, naj si kupijo Neo 1973.

Seveda se izkušnje ustvarjalcev na okolju precej poznajo. V osnovnem oknu imamo tri gumbe - ključavnico, s katero zaklenemo zaslon, telefonsko slušalko, ki predstavlja telefon, in velik zelen Q, ki predstavlja vse druge programe. Na glavnem zaslonu zna telefon poleg imena operaterja prikazati tudi ime celice, s katero je povezan.

Qtopia ima vse potrebne osnovne programe. Med dodatki najdemo Risarja, preprost urejevalnik besedil, štoparico in predvajalnik glasbenih datotek. Poleg tega ima okolje tudi tri igrice. Že tu se pozna, da je bila Qtopia razvita na telefonu s tipkami. Ena izmed iger je namreč klasična kača, ki jo je brez tipk na telefonu skoraj nemogoče voditi.

Večpredstavni predvajalnik je na žalost še rahlo hroščat, tako da nekatere datoteke predvaja z dvojno hitrostjo. Poleg tega se ob izklopu zaslona izklopi tudi zvok, to pa omeji možnosti za varčevanje z energijo.

Qtopia na žalost nima cele vrste programov, ki bi jih uporabnik res potreboval za spodobno delo. Tako nimamo na voljo niti terminalskega programa niti spletnega brskalnika. Trolltech za pregledovanje datotek html predlaga svoj bralnik pomoči, pri katerem pa na žalost nimamo možnosti odpreti poljubne datoteke. Ker okolje ne vsebuje terminalskega programa, je onemogočeno delo na oddaljenih računalnikih.

Osnovna funkcionalnost telefona nekako deluje - lahko torej sprejemamo in izvajamo telefonske klice. Na žalost s seznama opravljenih oziroma prejetih klicev ne moremo izvesti samega klica - številko lahko le shranimo med stike in potem kličemo od tam. Prav tako med klici ne deluje številčnica. To je zelo zoprno, če hočemo poklicati kakšno številko z avtomatskim odzivnikom - če bi radi, na primer, napolnili svoj Mobi račun.

Kljub vsemu lahko Neo1973 s Qtopio uporabljamo kot vsakdanji telefon, s sprejemanjem in pošiljanjem sporočil SMS vred.

Tudi igramo se lahko.

Openmoko

Uradno okolje v Neo1973 je OpenMoko. Za razliko od Qtopie pod knjižnico za izris gumbkov teče strežnik X. To pomeni, da lahko na telefonu prek omrežja uporabljate tudi programe, pognane na domačem računalniku z Linuxom. Tako lahko npr. telefonsko številčnico prikažete kar na zaslon računalnika, na katerega je telefon priklopljen. Poleg tega je za Openmoko na voljo dobesedno na desetine igric; med njimi najdete tudi ScuMMVM, s katerim lahko igrate stare pustolovščine LucasArts, na primer DOTT ali Sam & Max Hit the Road. Na voljo sta tudi vsaj dva spletna brskalnika, eden izmed njiju je, tako kot Applov Safari, zasnovan na WebKitu. Na voljo je tudi terminalski program, s katerim lahko izkoristimo polno moč lupine bash. Mimogrede, tega potrebujete tudi za nastavitev glasnosti ...

Slabost Openmoko je, da klicanje GSM pogosto ne deluje - v takih primerih je treba s posebnim ukazom izklopiti in znova vklopiti modem GSM. Aplikacija, ki naj bi omogočala pošiljanje in sprejemanje sporočil SMS, zaenkrat ne deluje.

Neov Media Player.

Če povzamemo

Neo 1973 je predvsem telefon, pri katerem ima nadzor nad programsko opremo uporabnik, ne pa izdelovalec telefona ali ponudnik storitev. Obe okolji se razvijata zelo hitro, tako da nove funkcionalnosti kapljajo vsak dan.

Čez kako leto (ali dve) bi utegnili biti prosti programi na mobilnih telefonih že resna konkurenca drugim operacijskim sistemom, ki trenutno tečejo v njih. Vprašanje je le, ali bo OpenMoko tisto podjetje, ki bo osvojilo ta trg. Prav lahko se namreč zgodi, da bo to prej uspelo Nokii ali Motoroli.

Za telefon sta na voljo vsaj dva precej različna sistema - Openmoko so spisali izdelovalci telefona, Qtopio pa podjetje Trolltech, sicer avtor knjižnic grafičnih in drugih gradnikov.

Če telefon poženemo takoj, ko ga povlečemo iz škatle, se izpiše "Kernel Panic". Pravilno se telefon zažene šele, ko vanj naložimo novo jedro in preostanek operacijskega sistema.

Neo1973

Kaj: Telefon z odprtokodno zasnovo.

Kje: www.openmoko.com.

Cena: Osnovni paket 300 USD, razvojni paket 450 USD.

Za: Cena, zaslon, število programov, podpora uporabnikom.

Proti: Zmogljivost akumulatorja, slab kot telefon, brez tipk, brez WiFi.