Odraščanje gumpca Wilberja

Program The GIMP ima posebno mesto v svetu proste programske opreme, ker je ves čas svojega razvoja pomembno vplival na drugo programsko opremo - zaradi njega je bila razvita grafična knjižnica GTK+, s programom CinePaint (prilagojena različica Gimpa 1.2 z visoko ločljivostjo barvnih odtenkov) v Hollywoodu obdelujejo filme, kot so Scooby-Doo, Harry Potter in Mišek Stuart Little. Ne nazadnje je bila z Gimpom narisana maskota Linuxa - pingvin Tux.

Gimp (GNU Image Manipulation Program) je prosti program za slikanje in izdelovanje rastrske grafike ter obdelovanje digitalnih fotografij. Zaradi zmogljivosti in možnosti, ki jih ponuja, bo popolnemu začetniku prvi stik in privajanje olajšal prosto dostopni priročnik, ki z zgledi razkrije polno moč orodja in pokaže, da je Gimp primeren tudi za zahtevnejše obdelave. Na slikah in fotografijah lahko izbiramo poljubne izreze, jih lepimo skupaj, izdelujemo fotomontaže in prelive med različnimi slikami. Z grafičnimi učinki fotografije prečistimo in izboljšamo, lahko pa jih tudi popačimo in like na slikah močno karikiramo. Za retuširanje in risanje uporabimo širok nabor različnih risarskih orodij in oblik čopičev - od enostavnih pa vse do dinamičnih čopičev, ki med risanjem spreminjajo obliko. Na voljo so nam še različna orodja za grobo in natančno spreminjanje barvnih odtenkov in razmerij med njimi.

Ob podrobnejšem tehničnem pregledu opazimo, da se program odlikuje po modularni zgradbi. Večina funkcij je dodana v osnovni program kot moduli ali vtičniki. To velja tako za branje in zapisovanje velike večine rastrskih zapisov slik kot tudi za množico grafičnih učinkov, ki ponujajo zabrisovanje (blur) slike, barvno manipulacijo, preslikave, dodajanje šuma, odpravljanje napak, iskanje robov, ustvarjanje vzorcev in fraktalnih struktur.

Nov videz programa z dvema glavnima oknoma in vanju usidranimi zavihki.

Tako kot vsi resni programi za obdelovanje grafike tudi Gimp dela s sloji, vsaka slika je sestavljena iz enega ali več slojev. Za resno delo s programom je treba razumeti delovanje slojev. Vsakemu lahko določimo stopnjo prosojnosti in način, kako se zlije s sloji, ki ležijo pod njim. Sloju lahko prištejemo, odštejemo barvni odtenek ali pa ga z njim prekrijemo. Sloj lahko tudi posvetlimo ali potemnimo ter mu spremenimo barvni odtenek, nasičenost ali svetlost. Poleg vseh teh priboljškov so na voljo tudi barvni kanali za tri osnovne barve (rdečo, zeleno in modro), vsakega od kanalov pa je mogoče obdelovati posebej. Prav tako ne moremo mimo različnih orodij za določanje izbora (selection), s katerim označimo aktivno območje slike. Aktivno območje je slikovito predstavljeno s črnimi in belimi "mravljinci". Omenimo še kanal alfa, ki je del sloja in predstavlja neprosojnost - višja vrednost alfa pomeni manjšo prosojnost. Od vektorskih risarskih programov si je Gimp sposodil poti - povezane krivulje, ki jim je mogoče spreminjati ukrivljenost ter položaj nadzornih točk. Pot lahko izberemo in z njo določimo aktivno območje ali pa jo izvlečemo z izbranim čopičem. Zelo dobrodošlo pri poteh je, da jih lahko shranimo in uporabimo pozneje. Ko vse te koncepte razumemo, smo dobili pravi (domači) studio za obdelavo digitalnih fotografij in slik za splet.

V spektru proste programske opreme Gimp nadomešča plačljive programe, kot so Photoshop, Paint Shop Pro ali PhotoPaint. Na voljo je za različne Unixe, MacOS X in sisteme Windows. Seveda večina novejših distribucij Linuxa že vsebuje The GIMP 2.0.

Novosti

Stari znanec je postal bolj zanimiv konec marca, ko je izšla njegova druga različica, na katero smo od izida priljubljene različice The GIMP 1.2 čakali kar tri leta. Razvijalci ta čas niso spali, temveč so pripravljali precej spremenjen izdelek, tako po videzu kot po številnih vidnih funkcionalnih in skritih notranjih izboljšavah.

Najprej izstopa spremenjena podoba glavnega okna s prenovljenimi ikonami. Na menujih so po novem poleg imen še ikone za večjo preglednost. Menuji so zdaj urejeni nekoliko drugače. To bo morda zmedlo redne uporabnike starejše različice, vendar bo iskana orodja uporabnik našel na ustreznejših mestih na menuju. Še vedno pa je nerodno, da so nekateri menuji globoki tudi tri ravni, saj to zmanjšuje učinkovitost dela.

Po drugi strani je zelo dobrodošel novi sistem sidranja pogovornih oken v dve glavni okni. Tako pogovorna okna niso več raztresena po vsem namizju, temveč se ugnezdijo v okno z orodji ali v okno s sloji, kanali in potmi. Po želji so pogovorna okna še vedno lahko razmetana po namizju, a sidranje omogoča, da si lahko delovno okolje pripravimo po svojem okusu. Usidrana okna so urejena v zavihke s preglednimi ikonami na vrhu. Okna lahko usidramo ali odsidramo enostavno po načelu povleci-in-spusti. Gimp nam bo enako razmestitev oken pripravil tudi ob naslednjih zagonih. Žal to velja samo za menuje, pogovorna okna in stanje orodij in naprav, prave podpore sejam Gimp še vedno ne pozna.

Nekaj več intuitivnosti je čutiti tudi pri delu z drugimi orodji. Z metodo povleci-in-spusti si po novem pomagamo tudi pri drugih elementih programa; tako lahko povlečemo in nastavimo barve, vzorce, oblike čopičev in gradientne prelive. Iz palet in izbirnikov jih preprosto povlečemo v sliko ali v izbirne okvirčke pogovornih oken grafičnih učinkov.

V oknu s sloji, kanali in potmi najdemo tudi seznam sprememb, ki smo jih naredili na sliki. Dolžina tega seznama je omejena s količino pomnilnika, ki smo jo namenili za razveljavitve. Spremembe na seznamu so predstavljene s pomanjšano sliko in opisom opravljene spremembe. Z enim klikom se lahko vrnemo na katerokoli izmed prejšnjih različic slike. Dokler ne napravimo nove spremembe, lahko obnovimo vse razveljavljene korake.

Preglednost uporabniškega vmesnika je v novem Gimpu bistveno boljša in preostalo delovno površino lahko zapolnimo s koristno vsebino, na voljo pa imamo tudi možnost celozaslonskega urejanja slike, ki ga prikličemo s tipko F11 in zapustimo z ESC. Žal pri celozaslonskem načinu izgubimo izpred oči vsa pogovorna in usidrana okna in smo omejeni le na delo z bližnjicami na tipkovnici in na vožnjo z miško po menujih.

Orodja

Med osveženimi orodji je zanimivo spremenjeno orodje za dodajanje besedila, ki zdaj omogoča dinamično spreminjanje že vnesenega besedila, kar je bilo do zdaj mogoče le z nekoliko okornim orodjem DynmicText. Poleg večje fleksibilnosti novo besedilno orodje ponuja tudi pretvorbo besedila v vektorsko pot. Tudi orodje za delo s potmi je nekoliko izboljšano in omogoča tudi uvažanje in izvažanje poti v vektorskem formatu SVG, ki si vztrajno nabira podporo in veljavo.

Gimp pozna tudi tri različne skriptne jezike, s katerimi lahko kličemo vgrajene funkcije in z njimi ustvarjamo nove grafične učinke ali filtre. Podprti skriptni jeziki so Script-Fu, Python-Fu in Perl-Fu. Script-Fu uporablja dialekt lispa, imenovan scheme, pythonov skriptni jezik je nova pridobitev, podpora perlu pa je vgrajena v poseben paket in nekoliko zamuja za uradno izdajo Gimpa 2.0. To pomeni, da v novem Gimpu še ni nekaterih skriptnih učinkov, ki so napisani v perlu.

Izdelana vektorska pot črke A in vektorska pot pingvina Tuxa, uvožena iz datoteke SVG.

Pred leti je bila za različico 2.0 napovedana podpora barvnemu modelu CMYK, ki je v rabi v tiskarnah. Zaenkrat sta na voljo samo vtičnika compose in decompose, ki znata delati z barvnimi komponentami po omenjenem modelu. Oblikovalci pa bi si želeli več obdelave kar neposredno v barvnem modelu CMYK, ker se v njem bolje znajdejo kakor v Gimpovem barvnem modelu RGB, ki je primernejši za obdelovanju grafike za spletno založništvo. Zataknilo se je pri razvoju splošne grafične knjižnice GEGL, ki bo omogočala enostavno delo z različnimi barvnimi modeli, a je knjižnica žal še v fazi razvoja. Dobra novica je, da sta oba aktivna razvijalca za svoje delo pri projektu dobila sponzorja, saj to zagotavlja hitrejši in predvidljiv razvoj.

Vtičnik za tiskanje (gimp-print) uspešno podpira številne razširjene tiskalnike in omogoča veliko nastavitev, na primer izbiro različnih tipov papirja, dodajanje tiskalniških barvnih profilov, nastavljanje barv in klasično tiskanje v postscriptne datoteke.

Za konec

Mnogi Gimpu očitajo neuporabnost v primerjavi s komercialnimi bratranci. Ponavadi je vzrok za nezadovoljstvo različno poimenovanje in nepoznavanje funkcij, ki jih Gimp ponuja kot alternativo. Vseeno ponuja veliko večino funkcij, ki jih potrebuje povprečen oblikovalec rastrskih slik, še posebej, če ne pripravlja končne postavitve za tiskarno.

Med testiranjem je novi Gimp nekajkrat zašel v čudno stanje, za katero je verjetno kriv še neodkrit hrošč v programu. Drugi očitek je, da so slikanje z zahtevnejšimi čopiči in še nekatere druge operacije, občutno počasnejši kakor v različici 1.2. Razlika pride do izraza na počasnejših računalnikih z manj pomnilnika. Kljub temu je novi Gimp že primeren za delo, saj v primerjavi s prejšnjo različico ponuja dovolj novosti, da mu lahko oprostimo tistih nekaj pomanjkljivosti, ki bodo v tradiciji odprtokodnega razvoja že v naslednjih mesecih odpravljene.

The GIMP 2.0.1

Kaj: Urejevalnik slik za sisteme Unix, Windows in Mac.

Kje: www.gimp.org, http://www2.arnes.si/~sopjsimo/gimp/ (Windows), http://www.macgimp.org/ (MacOS X).

Zahteve: Priporočeno vsaj 512 MB pomnilnika in procesor s taktom vsaj 1 GHz.

Za: Majhen, brezplačen, dobra podpora spletnemu oblikovanju, prenovljen uporabniški vmesnik.

Proti: Nekaj hroščev, počasen glede na 1.2, ni resne podpore CMYK.