Ognjena lisica, drugič

Na področju spletnih brskalnikov se zopet pripravlja velik boj. Na eni strani novi Internet Explorer, ki je ravnokar izšel, na drugi pa različica 2.0 priljubljenega Mozillinega Firefoxa. Svoj kos pogače bodo skušali pridobiti tudi manj znani brskalniki, med katerimi je še najbolj zanimiva Opera. Ogledali smo si zadnjo poskusno izdajo Firefoxa pred objavo stabilne 2.0, ki naj bi izšla konec oktobra.

Nova izdaja Firefoxa je z uporabniškega stališča razmeroma majhen korak, sploh če pomislimo na velike spremembe, ki jih vpeljuje Microsoft v novem Internet Explorerju. Pri Firefoxu na prvi pogled skoraj ni sprememb med novo preizkusno ter trenutno stabilno različico. Malce so se spremenile ikone, ki zdaj rahlo potemnijo, ko se z miško zapeljemo čeznje. Nekaj več sprememb je pri delu z zavihki. Brž ko jih nekaj odpremo, opazimo, da ima zdaj vsak na desni strani svoj gumb za zapiranje. To se izkaže za nadvse uporabno, saj lahko zapiramo zavihke, ne da bi jih izbrali (prej se je to dalo z desnim klikom). Na skrajni desni lahko zdaj odpremo menu, na katerem so naslovi vseh zavihkov. Ti se ne manjšajo več v nedogled, a se razvlečejo čez rob, na vsaki strani pa se prikažeta puščici, s katerima se premikamo vodoravno med njimi. Odlično se obnese tudi zgodovina zavihkov, ki omogoča vnovično odprtje že zaprtih oziroma obnovitev ob morebitnem sesutju programa ali operacijskega sistema (v obeh primerih nas Firefox vpraša, ali želimo odpreti vse prejšnje zavihke).

Izboljšano je naročanje na novice, na izbiro imamo tako žive zaznamke kot uporabo My Yahoo!, Google Reader in Bloglines, seveda pa lahko izberemo tudi drugega odjemalca.

Vgrajenih je nekaj novih orodij, denimo orodje proti lažnemu predstavljanju (phishing). Tu lahko izberemo, ali naj Firefox preveri seznam osumljenih strani (ki se ga bo dobilo iz spleta in se bo samodejno posodabljal) ali pa naj vpraša kar Google. Za marsikoga uporabna novost je tudi črkovalnik. Slednji je uporaben predvsem za obiskovalce forumov, saj nam sproti podčrtava napačno zapisane besede. Preizkusili smo tudi slovensko preizkusno različico, a v njej črkovalnik še ne deluje.

Dodatki in preobleke so zdaj združeni v eno. Številni dodatki so že pripravljeni na novo različico brskalnika.

Kot vse različice od 1.5 naprej tudi ta prepozna prej nameščeni Firefox in preveri, kateri nameščeni dodatki so združljivi z novo različico. Pri nas je večina dodatkov podpirala tudi razvojno različico; nasprotno je bilo s preoblekami (skins), od petih še ni bila nobena prirejena za različico 2.0. Po novem so tako dodatki kot preobleke združeni pod "Add-ons". Firefox tudi samodejno vnese vse shranjene zaznamke ter nastavitve. Nekaj več možnosti je tudi pri naročanju na novice; zdaj imamo na izbiro žive zaznamke (live bookmarks) in uporabo storitev My Yahoo!, Google Reader in Bloglines. Seveda je mogoče uporabiti tudi zunanji program. Novi so tudi zaznamki z živimi naslovi. Zaznamek za neko stran z novicami ima tako naslov, ki se spreminja skladno z najnovejšo novico na strani. Za zdaj je zelo malo strani, ki bi to omogočale, seznam pa se povečuje. Če znamo, lahko izdelamo tudi svoje tako imenovane "generatorje" za žive naslove. Za zdaj moramo namestiti generator za vsako posamezno stran, to pa ni najbolj prijazno do uporabnika. Opazno izboljšano je blokiranje oglasnih oken.

Preobleke (skins) z novim Firefoxom povečini še ne delujejo.

Ena na ena?

Kako pa se nova različica Firefoxa izkaže ob neposredni primerjavi z razvojno različico Internet Explorerja (končna različica je izšla že po oddaji tega prispevka, op. ur.) ter stabilno različico brskalnika Opera (izdaja 9.02)? Vsekakor je novi IE zelo konkurenčen brskalnik. Vanj je vgrajenih zelo veliko novih funkcij, znanih iz drugih brskalnikov. Zavihki, izboljšana varnost, višja hitrost, vse to so razlogi, zaradi katerih je silno veliko uporabnikov stari IE zamenjalo s Firefoxom. Toda v novem je vse to že zajeto, zraven pa premore še kup izboljšav. Podobno velja za Opero, ki je bila pravzaprav prva tako z zavihki kot s podporo novicam RSS. Vsak brskalnik ima odlike in pomanjkljivosti. Firefox je v osnovi zelo okleščen in to je bil tudi temeljni povod za njegovo odcepitev od Mozille (ta je vsebovala poleg brskalnika tudi odjemalec za elektronsko pošto in koledar). Je pa res, da ima na voljo zares veliko dodatkov, a jih žal marsikdo sploh ne pozna. Pogrešamo npr. IEjev pregled vseh odprtih zavihkov ali pa Operin ogled zavihkov. IE je bistveno varnejši kot prej (menda, to se pač v resnici vidi šele čez nekaj časa), ponuja veliko več možnosti, škoda le, da zanj potrebujemo vsaj Okna XP z nameščenim SP2 (ali Visto). Tako Firefox kot Opera namreč delujeta tudi v starejših različicah Oken (mi smo ju, denimo, preizkusili v Windows 98 SE), v Linuxu in v Applovem OSX. Opera je bila še ne dolgo tega plačljiva, znana je bila kot hitri brskalnik z oglasnimi sporočili. A danes ima še nekaj zanimivih dodatkov, kot je npr. vključen odjemalec za protokol Bittorrent. Tudi dodatke omogoča, imenujejo se "widgets", delujejo pa podobno kot programi enakega imena v Visti ali v OSX, torej plavajoče ostanejo na namizju, dokler ne ugasnemo programa.

Obdržimo dodane iskalnike, nova pa je možnost urejanja le-teh, saj jim lahko spreminjamo vrstni red in odstranimo privzete (tega se v prejšnjih različicah ni dalo).

Mozilla Firefox 2.0

Kaj: Preizkusna različica priljubljenega brskalnika.

Izdeluje: The Mozilla Foundation, www.mozilla.org.

Cena: Brezplačno.

Operacijski sistemi: Windows 98-2003, Linux, Mac OS X.

Za: Nekaj manjših izboljšav, razširitve.

Proti: Privzeto manj možnosti kot pri konkurenci, za zdaj je na voljo malo preoblek.

IE 7 je bistveno varnejši kot prej (menda, to se pač v resnici vidi šele čez nekaj časa), ponuja veliko več možnosti, škoda le, da zanj potrebujemo vsaj Okna XP z nameščenim SP2 (ali Visto). Tako Firefox kot Opera namreč delujeta tudi v starejših različicah Oken (mi smo ju, denimo, preizkusili v Windows 98 SE), v Linuxu in v Applovem OSX.