Okna z razgledom

Longhorn, naslednja različica Oken, je bila najavljena že leta 2001, še preden je luč sveta uradno ugledal Windows XP. Na voljo naj bi bila leta 2004, "sedaj pa menda čisto zares" leta 2006; pod imenom Windows Vista. Takoj po uradnem poimenovanju je Microsoft razvojno različico beta 1 prepustil v preizkus razvijalcem in novinarjem. Preizkusili smo 32-bitno različico, čeprav je Vista na voljo tudi s 64-bitnimi ukazi.

Osnovni prikaz diskov prikaže nekaj več informacij o njih.

Izkaže se, da bo pred končno izdajo treba postoriti še marsikaj, saj smo sistem uspeli namestiti šele v tretjem poizkusu. V prvem prenosnem računalniku (AMD Turion 64) je namestitev po prvem vnovičnem zagonu obvisela v modrem zaslonu, v drugem (Intel Centrino) je tik pred koncem "izjavila", da se žal ne more končati in da naj poizkusimo znova, tako da smo bili uspešni šele z namiznim računalnikom s procesorjem AMD Athlon 64. Pa še to le delno, kajti sistemu niso priloženi gonilniki za osnovno vezje nVidia nForce4, tako da smo morali gonilnike za omrežno kartico (različico alfa!) sneti z Nvidiinega spletnega mesta. Težave smo imeli tudi s ključem USB, ki se je vsake toliko časa "odločil", da ne bo formatiran, čeprav je v računalniku z Windows XP delal brez težav.

V spletu je prebrati kar nekaj komentarjev o težavah tudi s programsko združljivostjo, toda do končne različice je še več kakor leto dni in časa za "poliranje" je dovolj. Mimogrede - namestitev je na nosilcu (DVD) zapečena kot diskovna slika (imidž) in se kot taka najprej prenese na disk, nato pa se izvede od tam. Zato je hitrejša (s počasnega nosilca, kot je CD/DVD, je veliko hitreje prebrati eno veliko datoteko kakor na tisoče majhnih), predvsem pa je sistem, s pravo programsko opremo, uporaben za oddaljeno nameščanje.

Nameščeni programi se po novem "odpirajo" v osnovnem oknu Start.

Ob manjšem razočaranju nad Windows XP, ki so bili le manjši (lepotni?) popravek Windows 2000, so bile napovedi za Longhorn udarne. Bill Gates je kot najbolj revolucionarno razglasil WinFS (Windows Future Storage), novi okenski datotečni sistem, ki naj bi bil pravzaprav zbirka podatkov na osnovi SQL Serverja. Zdaj pa je že nekaj časa jasno, da nova Vista tega datotečnega sistema ne bo imela. Uradna razlaga je, da zato, ker sicer ne bi mogla iziti leta 2006. Mimogrede, spomniti velja, da je Microsoft že pred leti za projekt Cairo (Windows 2000) obljubljal revolucionarni predmetni datotečni sistem (OFS), ki potem nikoli ni ugledal luči sveta.

Datotečni sistem na osnovi zbirke podatkov teoretično nudi transakcijsko delovanje, ki omogoča varno obnavljanje podatkov po nesreči (nekaj takega na Linuxu že vrsto let ponujajo kar štirje različni datotečni sistemi, med katerimi je najmočnejši IBMov Journalling file system, razvit za OS/2 Warp) in shranjevanje t.i. atributov, ki jih lahko datotekam poljubno pripisujemo in po njih enostavno in hitro iščemo. Slednje (atribute in iskanje) Windows Vista premore, čeprav ni realizirano v zbirki podatkov. Vsaki datoteki lahko definiramo atribute, kakršne želimo (avtor, kraj, pomembnost ...) in v datotečnem raziskovalcu jih lahko po njih razvrščamo, sestavljamo in iščemo. Še več, omogočeni so t.i. navidezni imeniki, ki so nekaj takega kot t.i. "search folders" v novem Outlooku 2003. Se pravi imeniki, ki datoteke na podlagi njihovih lastnosti (velikost, datum, atributi, tudi vsebina, če je datoteka v znanem formatu) združujejo in se dinamično popolnjujejo.

Navidezni imeniki se izkažejo kot zelo praktični. Delujejo na podlagi zmogljivega iskalnega oz. indeksirnega mehanizma, ki je narejen na osnovi MSN Search (taistega, ki se je pojavil takoj po Googlovem Desktop Search ...). Iskalnik (mimogrede, že nekaj časa ga premore tudi MacOS - Spotlight) se tudi sicer izkaže kot bliskovit in uporaben tudi tam, kjer ga sicer ne bi pričakovali. Npr. v menuju Start, kjer tipkanje dela imena programa, ki ga iščemo (v množici programov, ki se sčasoma naselijo v množici podmenujev) izpisuje programe, ki tipkanju ustrezajo. Začnemo torej tipkati "wor..." in na seznamu takoj dobimo Microsoft Word in Wordpad ... Praktično.

Iskalnik, tako kakor Google Desktop (in MSN Search) v ozadju izdeluje indeksno zbirko.

Iskalnik je vgrajen povsod. Primeren je tudi za iskanje po množici nameščenih programov.

Od izpuščenih lastnosti, ki so bile napovedane za Longhorn, omenimo še NGSCB oz. Next-Generation Secure Computing Base (včasih znan kot Palladium), ki naj bi pomenil nov način varnega računalniškega sistema. Vključeval naj bi varne vhodne in izhodne komunikacije, zavarovano zapisovanje na disk, digitalno podpisovanje programske opreme, za vse to pa naj bi skrbela jedrna komponenta, imenovana Nexus. Zaenkrat kaže, da bosta od vsega tega v končni različici na voljo le samodejno šifriranje diskovne vsebine in tehnologija varnega zagona, ki varuje sistemske datoteke. Ideja slednjega je, da so vse datoteke, ki so potrebne za prebujanje Oken, šifrirane, in jih šele med prebujanjem odklene vezje na matični plošči (t.i. TPM - Trusted Platform Module). Nepridiprav, ki bi želel disk prebrati v drugem operacijskem sistemu, bi bil zato neuspešen.

Datotečni sistem podpira dodajanje atributov, ki nam pomagajo pri kasnejšem iskanju.

Marsikateri administrator bo še vedno pogrešal dober ukazni skriptni jezik, kot ga imajo Unixi in Linux že od nekdaj. Napovedan je bil pod razvojnim imenom Monad (uradno ime - MSH ali Microsoft Shell), vendar ga ne bo niti v končni različici. Bodo pa administratorji veseli nekoliko posodobljenega pregledovalnika dogodkov, ki jim lahko po novem "prilepimo" programe, ki naj se izvršijo ob naslednjem dogodku iste vrste. Ali pa tega, da je bilo vloženega veliko truda v to, da bodo lahko uporabniki (in celo administratorji) res večino časa delali v nepriviligiranem načinu, kakor je že od nekdaj navada v Unixih. Navsezadnje naj bi tudi Internet Explorer deloval v nepriviligarenem načinu in bo zato ob napadu od zunaj manj nevaren za celotni sistem (v prvi razvojni različici to še ne drži). Koristen bo tudi hiter preklop med uporabniki (fast user switching) - tudi ko smo prijavljeni v domeno. Časovno sprožanje procesov (Task Scheduler) zna po novem za proženje upoštevati tudi pogoje, kakršna sta delovanje brez akumulatorja (pri prenosnikih) ali mirovanje procesorja. Baje bo tudi vnovičnih zagonov po nameščanju programske opreme manj, saj bo dejansko potrebo po tem preveril poseben modul - Restart Manager.

Nenavadnim dogodkom lahko po novem priredimo tudi dejanja.

In za konec tisto, kar sicer pade najprej v oči - nov uporabniški vmesnik oz. grafični vmesnik z razvojnim imenom Aero (ali Aero Glass z dovolj zmogljivo grafično kartico), ki temelji na programske vmesniku Avalon (sedaj uradno Windows Presentation Foundation). Po namestitvi vidimo nekoliko drugačna okna in gumbe, nekatere ikone so prozorne, vse pa so vektorske in poljubno (sicer le v korakih) povečljive, povsem drugačen pa je menu Start. Nameščeni programi se namreč ne odpirajo več v menujih v levo, ampak v samem osnovnem menuju Start, v drevesni, imeniški, strukturi. Tam naj bi jih bilo menda lažje najti ... In da, po novem sta My Documents in My Computer postala kar Documents in Computer ... Raziskovalec je po novem precej podoben Applovemu Finderju, predvsem zato, ker podimenike v drevesni strukturi odpiramo s klikom na majhne trikotnike (kakor pri MacOS) in ne več na pluse.

Prozorni okvirji oken bodo komu všeč, komu pa tudi ne.

Prijetno presenečenje nas je pričakalo, ko smo namestili nVidiin (alfa) grafični gonilnik, ki je posebej prirejen za Visto. Uporabniški vmesnik je takoj pridobil nekaj simpatičnih lepotnih popravkov. Okvirji oken (vključno z naslovno vrstico) so sedaj prosojni, gumbi za manjšanje, večanje in zaprtje okna ob prehodu miške barvno zažarijo, okna pa se manjšajo in zapirajo nekako v treh dimenzijah. Ukazno okno se najprej nekoliko "nagne nazaj" v perspektivo in potem mehko izgine. Marsikdo se bo smejal, s kakšnimi igračkami se dandanes igrajo razvijalci operacijskih sistemov, vendar je treba priznati, da so taka okna vizualno privlačna. Navsezadnje je to dokazal že Apple, katerega MacOS X je še precej bolj "našminkan". In morda bo tudi končna Vista še bolj dodelana, kajti glavnina vizualnih učinkov in sprememb je napovedanih šele za drugo razvojno različico. Sicer pa morda ne bo napak spomniti, da za vse te učinke potrebujete dovolj zmogljivo grafično kartico (strojni DirectX 9). Res pa je, do bo leta 2006 tako opremljen že vsak kolikor toliko nov računalnik.

Sicer pa novi grafični podsistem prinaša tudi težave. Konkretno za jezik OpenGL, ki je bil od samih začetkov Windows NT podprt in so ga uporabljali tako profesionalni grafični programi (3D Studio, Maya ...) kakor nekatere igre (Quake). V Visti bo, kot kaže, realiziran preko DirectX, na drugi ravni. Kar pomeni, da bo vsaj 50 % počasnejši, pravijo trenutne ocene. Proizvajalci grafičnih kartic bodo sicer lahko prilagali tudi neposredni gonilnik OpenGL (t.i. ICD), vendar bo ta lahko deloval le celozaslonsko in ne v kombinaciji z zgoraj opisanim novim uporabniškim vmesnikom. Vprašanje je torej, kdo bo "zmagal" - Microsoft, ki bo razvijalce prepričal, da je edino pametno razvijati v DirectX, ali razvijalci, ki bodo Microsoft prepričali, naj to reši nekako drugače, sicer njihovih (visoko profesionalnih) programov v Oknih ne bo več.

Če vse zgoraj zapisano povzamemo, si ne moremo kaj, da ne bi zlobno pomislili, da gre morda le za nekoliko obsežnejši paket popravkov z dodatki, nekateri (še bolj zlobni) omenjajo celo Windows ME (kot zaenkrat najmanjšo nadgradnjo kakšnih Oken). Še posebej, ker bodo nekatere zmogljivosti (Avalon, Indigo) in programi (Internet Explorer 7 s podporo za brskanje v zavihkih in RSS (kar vse že premore Firefox) in novi Media Player) na voljo tudi za Windows XP. No, pustimo se presenetiti in počakajmo na končno različico. Navsezadnje v preizkušeni različici manjkajo še protivirusni program, protivohunski program ter razširitvene za tablične računalnike in Media Center.

Internet Explorer ima po novem zavihke. Tako kot Firefox.

Windows Vista Beta 1

Kaj: Nova različica Oken, ki bo na voljo leta 2006.

Izdeluje: Microsoft, www.microsoft.com.

Cena: Še ni znana.

Za: Lep(ši) uporabniški vmesnik, vgrajen hiter iskalnik, navidezni imeniki, boljši Internet Explorer, boljši pregledovalnik dogodkov, administratorske pravice le redko potrebne.

Proti: Ključne novosti (WinFS) ne bo, nekatere novosti bodo na voljo tudi v Windows XP (IE 7, novi Media Player), večina lastnosti NGSCB (Next-Generation Secure Computing Base) manjka, še vedno ni dobrega lupinskega skriptnega jezika, zaenkrat (v razvojni različici) težave z združljivostjo strojne in programske opreme. Nobene res ključne novosti.