OLED znova dokazuje svojo prevlado
Preizkusili smo tri televizorje, ki so zamudili naš veliki poletni test televizorjev. Kaj imata pokazati LG in Panasonic?
Čeprav so proizvajalci televizorjev svoje nove modele v svetu napovedali že spomladi ali poleti, ti v Slovenijo prihajajo z večmesečno zamudo, zato so nekateri med njimi zamudili naš veliki poletni preizkus televizorjev. Tega bomo v prihodnje opravljali jeseni, saj se zgodba iz leta v leto ponavlja. Z zamudo smo torej vpregli nova televizorja LG in Panasonicovega ter uživali v odlični sliki.
LG 55SM9800PLA
Za: Kakovost slike, daljinec.
Proti: Cena.
Južnokorejskega proizvajalca televizorjev LG ni treba posebej predstavljati, saj je eden svetovnih velikanov. V zadnjih letih vsi veliko govorimo in pišemo predvsem o napredku televizorjev z matrikami OLED, ki ji izdeluje prav LG in prodaja tudi drugim proizvajalcem televizorjev. A najprej smo preizkusili model 55SM9800PLA, ki je letošnji zastavonoša med televizorji LG, ki premorejo LCD-matrike z osvetlitvijo iz LED-sijalk. LG je televizorju, ki se ponaša s komercialno oznako Nanocell TV (podobno kot Samsungov QLED), privoščil hrbtno osvetlitev LED, ki postreže z veliko svetilnostjo in natančnim osvetljevanjem slike. Ta tehnologija, ki je v preteklosti slišala na ime »kvantne pike«, televizorju pomaga do zelo svetle slike, svoje adute pa dokazuje pri vsebinah, zajetih z velikim dinamičnim razponom barv (HDR). Mimogrede, televizor podpira standarde Dolby Vision, HDR10, HLG ter Technocolor Advanced, torej lahko predvaja vrsto zares bogatih vsebin.
LG lahko pohvalimo za odločitev, da družini SM9800 nameni enako zmogljivo elektroniko kot svojim vstopnim OLED-modelom, kar med drugim pomeni tudi to, da televizor že premore priključke HDMI 2.1, ki mu zagotavljajo hitrejše in zanesljivejše povezovanje z drugimi napravami ter prikaz slike v ultra visoki ločljivosti 4K s 120 sličicami na sekundo (če ga priklopimo na ustrezen vir, seveda, npr. zmogljivo računalniško grafično kartico). Kaj reči o sliki? Ta je zelo dobra in vsekakor na ravni najboljših IPS-zaslonov tekmecev. Sicer ne dosega kontrastnega razmerja zaslonov z matrikami VA, se pa zato odkupi z bistveno boljšim vidnim kotom, saj je slika gledljiva iz tako rekoč vseh zornih kotov. Prednastavljeni načini prikaza slike so zelo posrečeni, vključno s tovarniško kalibracijo ISF. Všeč nam je bilo tudi delo slikovnega procesorja α7 druge generacije, ki se ne izkaže le pri virih polne in ultra visoke ločljivosti, temveč tudi podatkovno slabše vire slike še vedno naredi gledljive – to pa je lastnost, ki je ne obvladajo vsi proizvajalci digitalnih televizorjev. Med boljšimi na trgu je vsekakor zvočna rešitev, saj zna televizor dvokanalni zvok nadgraditi v virtualno zvočno postavitev 5.1, kar se izkaže za dobrodošlo pri predvajanju filmskih vsebin.
Televizor premore še proizvajalčevi pogruntavščini ThinQ AI in operacijski sistem webOS (ta je že pri različici 4.5), kar v praksi pomeni, da mu lahko poveljujemo tudi z glasom, saj sta podprta tako Googlov Asistent kot Amazonova Alexa. Priložen daljinec Magic Remote zelo dobro opravlja svoje delo, všeč nam je tudi vgrajen žiroskop, ki še olajša upravljanje krmiljenja kazalnika na zaslonu. LG bi pokarali le za mestoma slabe prevode uporabniškega vmesnika v slovenščino – prevajalec očitno ni videl televizorja oziroma njegovih menijev. Čeprav gre za res dober televizor, se nam zdi postavljena cena previsoka, saj že posega na »teritorij« televizorjev OLED, ki pa jih po kakovosti slike vendarle ne dosega.
LG OLED 55C9PLA
Za: Kakovost slike, kakovost zvoka.
Proti: Ni podpore vsebinam HDR10+.
O tem, kako dobro sliko prikazujejo televizorji z matrikami OLED, čivkajo že vrabci na strehah. Še enkrat več smo se o tem lahko prepričali tudi ob televizorju LG 55C9PLA. Slika je še boljša kot pri modelu z matriko IPS, predvsem izjemno živobarvna in kontrastna.
Družina C9 predstavlja nekakšen srednji razred v ponudbi televizorjev OLED proizvajalca LG, a se lahko pohvali z zelo tanko zasnovo in zmogljivo elektroniko. Skoraj brezrobi televizor (robovi so debeli vsega par milimetrov) je namreč resnično tanek, tudi ohišje na hrbtni strani, v katerem so vgrajeni elektronika, priključki in zvočna rešitev, je debelo vsega 5 cm. Televizor z letnico 2019 je dobil kar štiri priključke HDMI 2.1, ki omogočajo izjemno prepustnost (do 48 Gbps), kar blagodejno vpliva na številne funkcije. Televizor tako podpira prikaz HDR-vsebin z dinamičnimi metapodatki, čeprav v nasprotju z nekaterimi tekmeci še vedno ne premore certifikata za HDR10+ (in to je njegov edini minus). Med novostmi velja omeniti še prilagodljivo frekvenco osveževanja slike (VRR) in izjemno kratek odzivni čas zaslona (ALLM), kar bodo znali ceniti predvsem igričarji in lastniki bodočih igralnih konzol, ki bodo zaslon zalagali z do 120 sličicami ultra visoke ločljivosti v sekundi. Druga generacija slikovnega procesorja »alfa 9« pa ne prinaša le izboljšav na področju prikaza slike, temveč tudi zvoka. Izboljšan povratni zvočni kanal eARC bo všeč vsem, ki bodo televizor povezali z namenskim zvočnim sprejemnikom ali zvočno polico.
Televizorju je priložena zadnja različica daljinskega upravljalnika Magic Remote, ki ostaja ergonomska mojstrovina. Vgrajeni mikrofon podpira glasovno upravljanje, na daljincu pa bomo našli tudi gumbe do v svetu najbolj uporabljanih pretočnih video storitev ponudnikov Netflix, Amazon in Rakuten TV. Z daljincem se odlično razume operacijski sistem webOS, ki je pregleden, logično urejen in izjemno odziven. Pogrešali smo le več slovenskih aplikacij, čeprav nekatere lahko namestimo z aplikacijske tržnice. Hvalimo pa potezo, da sta oba televizorja LG kmalu po vklopu samodejno ponudila nadgradnjo programske opreme.
Panasonic TX-55GZ950E
Za: Kakovost slike, kakovost zvoka.
Proti: Zastarel operacijski sistem.
Tudi televizor Panasonic TX-55GZ950E je opremljen z matriko OLED (proizvajalca LG), ki poskrbi, da televizor brez težav dosega vrhunsko kakovost slike. Seveda le v primerih, ko ga zalagamo z vsebinsko in s podatkovno bogatimi viri slike, ki se matriki OLED tudi sicer najbolj podajo. Čeprav gre za letošnji Panasonicov vstopni model v svet OLED, televizor 55GZ950E dokazuje, da je lahko japonski izdelek še kako konkurenčen sorodnim korejskim in kitajskim modelom.
Povsem nov slikovni procesor HCX Pro in preklop v način THX Cinema postrežeta s sliko, ki bo navdušila vse filmoljube, posebej če bodo predvajane vsebine z velikim dinamičnim razponom barv. Televizor namreč podpira vse ključne standarde HDR, vključno z Dolby Vision, HDR10 +, HDR10 ter HLG.
Panasonicov model nam je postal všeč že takoj po namestitvi, saj smo izjemno tanek televizor nadvse enostavno namestili na podstavek (ta žal ni vrtljiv) in mizo. Ta postopek pri večini tekmecev, posebej tistih z »umetniškimi« podstavki, mimogrede vzame tudi deset minut. Zelo hitra je tudi programska namestitev televizorja, saj nas čarovnik spretno sprehodi po izbiri države, jezika, internetne povezave in TV-kanalov.
Televizor tako kot drugi premijski modeli z letnico 2019 prinaša štiri vmesnike HDMI 2.1 in njim pripadajoče nove funkcije, ki smo jih opisali že pri modelih LG, zato si bomo ogledali predvsem razlike. Največja je v operacijskem sistemu. Panasonic uporablja še svoj »zastareli« sistem My Home Screen 4.0, ki sicer stavi na preprostost, a se ta v zaledju, ko je treba nastaviti kakšno podrobno nastavitev, namestiti aplikacijo (aplikacijska tržnica je v primerjavi s tekmeci precej revna) ali pa poiskati datoteko za predvajanje v večpredstavnostnem predvajalniku, izkaže za precej okornega. A je televizor 55GZ950E po vklopu v internetno omrežje takoj sporočil, da je na voljo posodobitev programske opreme, in jo hitro namestil – pohvalno.
Daljinski upravljalnik tudi sodi med klasiko, saj Panasonic podobno kot Sony vztraja na »domačnosti«, ki so je baje navajeni starejši uporabniki televizorjev teh znamk. Daljinec je zato le malce prečiščen, med pretočnimi video storitvami pa si je namensko tipko na njem prislužil le ponudnik Netflix.
Zelo nas je navdušila odločitev proizvajalca, da vstopnemu modelu nameni kar dva para zvočnikov, ki iz sebe iztisnejo kar 50 W glasbene jakosti.