Olympus C-8080 Wide Zoom

Olympus je med "resnejšimi" kompaktnimi aparati z večjimi optičnimi povečavami doslej ponujal le dokaj drag model E-20, tako da v razredu zmogljivih kompaktnih modelov, v katerem sicer kraljujejo Fujifilm, Minolta in Sony, doslej ni imel pravega predstavnika. Z modelom C-8080 Wide Zoom (ali na kratko WZ) se to stanje nekoliko spreminja, saj gre za aparat, ki se ponaša z zmogljivim objektivom s petkratno optično povečavo. Goriščna razdalja ustreza 28-140 mm leica formata, svetlobna jakost je med 2,4 in 3,5. Objektiv so izdelali v isti tovarni kakor objektive sistema E-1, prav tem pa naj bi se po lastnostih in kakovosti kar najbolj približal. Olympus je mimogrede poskrbel tudi za to, da je aparat kar najhitreje pripravljen za delo, saj od vklopa do delovanja mine le kakšna sekunda do dveh (odvisno od postavitve objektiva, saj si aparat zapomni zadnji položaj).

Tudi pri tem modelu so za zajemanje svetlobe uporabili v zadnjem času vedno bolj priljubljeno Sonyjevo tipalo z osem milijoni svetlobnih elementov (diagonala tipala je 2/3 palca). Največja ločljivost posnetka je tako 3264 × 2448 pik, na voljo pa so praktično vse manjše ločljivosti do VGA. Slike je mogoče zapisati tudi v nestisnjenem zapisu TIFF in surovem zapisu RAW (na pomnilniške kartice xD Card ali kartice Compact Flash I ali II) . Samodejno ostrenje sicer deluje na razdalji od 80 centimetrov naprej, v makro načinu od 20 centimetrov naprej, za zahtevnejše bližinje posnetke pa je na voljo tudi način super makro, pri katerem je mogoče izostriti predmete na oddaljenosti 5 centimetrov. Ostrenje je izvedeno hibridno s kombinacijo pasivnega tipala in ostrenja skozi objektiv, pomaga pa mu snop oranžne vidne svetlobe, kar je v določenih primerih vse prej kot dobrodošlo, a ostrenje zaradi tega deluje natančno in hitro tudi v slabši svetlobi.

Ohišje sicer v osnovi nekoliko spominja na modele serije 5xxx in je nekoliko podobno tudi novejšemu modelu C-5060WZ, kljub temu pa je (tudi zaradi objektiva) v marsičem drugačno od teh modelov in bolj spominja na Fujifilmove in Nikonove modele tega razreda digitalnih fotoaparatov. Hrapava površina in gumijasta prevleka na odebeljenem delu ohišja pripomoreta k temu, da parat dobro leži v roki, oblika pa ponuja zelo dober prijem. Večino pomembnih nastavitev lahko izberemo s tipkami, ki so razporejene pretežno po hrbtnem ter stranskem delu ohišja in so dobro dostopne in dokaj smiselno razporejene.

Za razliko od večine Olympusov, C-8080 WZ nima značilnega sprožilca, ki bi bil na sredi stikala za zumiranje, temveč je sprožilec nameščen na prirezanem sprednjem delu ohišja, stikalo za zumiranje pa je za njim na vrhu ohišja, ob njem pa je nameščeno še "značilno" Olympusovo vrtljivo stikalo za izbiro načina delovanja. Slike lahko sicer osvetljujemo med 1/4000 in 15 sekundami, ročno je mogoče zaslonko držati odprto do osem minut, občutljivost ISO pa je mogoče določiti zelo natančno, saj je na voljo kar nekaj stopenj med ISO 50 in 400. Temperaturo bele lahko aparat določi sam, lahko pa uporabimo katero od devetih nastavitev, zajamemo belo iz predloge in celo natančno popravljamo temperaturo ročno. Za slikanje v slabših pogojih na vrhu lahko odpremo vgrajeno bliskavico, katere doseg je največ 5,3 metra. Uporabimo lahko seveda tudi dodatno bliskavico.

Za ogled snemanja lahko uporabimo barvni zaslon LCD na hrbtni strani ohišja (diagonala 46 milimetrov, 134.000 pik), ki je gibljiv - lahko ga nagnemo navzgor - ni pa popolnoma vrtljiv. Uporabimo lahko tudi elektronsko iskalo. So pa pri Olympusu zaslon kar nekako preveč "natlačili" z informacijami. Ne bi škodil kakšen vmesni način z le osnovnimi informacijami - na voljo je le "polni" in popolnoma "prazni" način podajanja informaciji o nastavitvah.

Kljub temu da smo pri aparatih s Sonyjevim tipalom doslej lahko opazili kar nekaj težav z obvladovanjem svetlobe zaradi majhnih svetlobnih elementov, pa pri modelu C-8080 WZ tega ne moremo reči. Slike so namreč izjemno dobre kakovosti, tudi najmanjše podrobnosti so zajete brez večjih napak, kakšnega cvetenja in razlivanja pa ni mogoče opaziti niti pri zahtevnejših posnetkih. Tudi barve so zajete izjemno natančno, samodejno določanje temperature bele pa tudi deluje zelo spodobno (čeprav ne popolno). Je pa nekoliko manj dovzeten (vsaj od neposrednih konkurentov) pri zajemanju majhnih razlik v svetlejših delih slike (npr. nebo, oblaki, svetlo krzno ...), medtem ko je dinamika pri temnejših predmetih (in "normalno" svetlih) tudi zelo dobra. V vsakem primeru slika z le malo napakami, ki s svojo kakovostjo lahko prepriča tudi zahtevnejše okuse.

Olympus C-8080 Wide Zoom

Razred: Zelo zmogljiv (velika optična povečava, ročni nadzor, zmogljivost, dodatne tehnične rešitve).

Efektivna ločljivost tipala: 8 milijonov pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 28-140 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,4-3,5; ostrenje 0,8 m-neskončno (20-80 cm makro, 5 cm super makro); čas 1/4000-15 s + ročno odpiranje zaslonke do 8 minut; doseg bliskavice 0,8-5,3 m; ISO 50, 80, 100, 125, 160, 200, 250, 320, 400.

Cena: 254.400 tolarjev.

Prodaja: Olympus Slovenija, (01) 236 33 10, Petra Marketing, (01) 433 73 92, www.olympus.si.

Za: Odlična kakovost fotografije, velika ločljivost, široki kot slikanja, zasnova.

Proti: Hibridno ostrenje meče moteč oranžen snop svetlobe, zaslon LCD ni popolnoma vrtljiv.