Olympus
Olympus FE-210
Megapike 7
Zum 3x (38-114 mm)
LCD 6,3 cm
2xAA
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 150 EUR
Za: Slovenski meniji, preprosta raba.
Proti: Nima optičnega iskala, odzivnost in hitrost.
Olympus FE-210 je po obliki in zmogljivosti zelo značilen vstopni model, namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki kupujejo prvi fotoaparat. Tudi 13 tematskih avtomatik in le osnovne možnosti ročnega nadzora ostajajo v mejah povprečja. FE-210 se tudi ne more pohvaliti z zaznavanjem obrazov ali umirjevalnikom slike. Na seznamu možnosti sicer najdemo umirjanje slike, a je tako kakor pri številnih podobnih modelih dosežena na "cenen" način - s povečevanjem občutljivosti tipala in skrajševanjem osvetlitvenega časa.
Vendar ima tudi Olympus posebnost, ki ga (trenutno) loči od vseh drugih podobnih fotoaparatov - menije v slovenščini. Za povrhu so v fotoaparat vgrajeni tudi nasveti za rabo (prav tako v slovenščini), ki jim v računalništvu navadno pravimo čarodeji in ki uporabniku pomagajo izbrati nastavitve, najprimernejše za fotografiranje v različnih okoliščinah.
Kakovost posnetkov, narejenih z FE-210 je solidna. Pri večjih občutljivostih začne nagajati šum, opazili pa smo tudi nekaj optičnih napak (manjša ostrina v kotih, malo sodčkastega popačenja v širokokotni legi objektiva in vijolično obrobljene robove močneje osvetljenih delov slike), ki pa niso nič bolj izrazite kakor pri večini drugih podobnih fotoaparatih in jih na fotografijah, velikih do 18 x 13 cm, sploh ne opazimo. Med preizkusom smo ugotovili, da FE-210 ne sodi med najbolj odzivne in hitre pripadnike svojega fotografskega razreda. Sicer nič zelo motečega, a nekateri podobni modeli so se malce hitreje odzivali na pritisk sprožilca.
Bliskavica je spodobno zmogljiva, fotoaparat pa se nadpovprečno dobro (za svoj vstopni razred) izkaže tudi pri bližinski fotografiji. To žal ne velja za snemanje, med katerim sicer lahko zumiramo, a pri največji ločljivosti 640 x 480 pik lahko snemamo samo s 15 sličicami/s, za povrhu pa fotoaparat nima mikrofona.
FE-210 je povprečno zmogljiv vstopni model, katerega največja prednost so slovenski meniji in nasveti, od vsakega posameznega uporabnika pa je odvisno, kako koristna je ta lastnost. Za tujih jezikov manj vešče uporabnike utegne biti to odločujoča prednost, marsikdo pa bo skomignil z rameni in še naprej uporabljal angleške menije. Je tudi eden od cenejših vstopnih modelov s 7 megapikami, a so prednosti večje ločljivosti v primerjavi s podobnimi fotoaparati, ki imajo 5 ali 6 megapik, v večini primerov zanemarljive.
Olympus enak model prodaja tudi z imenom X-775.
Olympus FE-240
Megapike 7
Zum 5x (38-190 mm)
LCD 6,3 cm
Litij-ionski
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 255 EUR
Za: Zum, slovenski meniji, preprosta raba.
Proti: Nima optičnega iskala, odzivnost in hitrost.
Naslednji preizkušeni Olympus sodi v razred žepu prijazno tankih modelov, čeprav s približno dvema centimetroma ne sodi med najtanjše. Nekoliko višji kakovostni razred razkriva že kovinsko ohišje, potrdi pa ga tudi zmogljivejši objektiv. Zum so žal podaljšali le v teleobjektivno smer, a je preračunano 190milimetrski objektiv vseeno koristna pridobitev.
Fotoaparat je namenjen manj izkušenim uporabnikom, zato je poudarek na samodejnem delovanju, s kopico tematskih avtomatik in že pri FE-210 omenjenem čarodeju z nasveti za boljše posnetke. Seveda zna tudi FE-240 slovensko. Obrazov na posnetkih ne zna zaznati, zato pa ima nekoliko naprednejše možnosti za umirjanje slike. Pravega umirjevalnika sicer nima, ampak zna tresljaje preprečiti z večjo občutljivostjo tipala in krajšimi osvetlitvenimi časi. Kadar to ne zaleže in je posnetek zaradi premikanja vseeno neoster, lahko poskusimo s še enim trikom. Fotoaparat ima namreč vgrajeno žiroskopsko tipalo, ki ob vsakem posnetku shrani podatke o morebitnih tresljajih fotoaparata. Na njihovi osnovi nato slikovni procesor poskuša popraviti neostre posnetke. Čudežev seveda ne smete pričakovati, a v takšnih primerih je vsaka najmanjša izboljšava boljša kot nič.
Na preizkusu se je FE-240 izkazal podobno kot prejšnji model. Kakovost posnetkov je solidna in dokler ne pretiravamo s povečavami, nekaterih manjših pomanjkljivosti ne bomo opazili. Tudi FE-240 ne sodi med najhitrejše predstavnike svojega razreda, kar pa bo motilo predvsem zahtevnejše uporabnike, ki so jim tako ali tako namenjeni nekoliko zmogljivejši modeli.
Bolje se izkaže v vlogi videokamere, saj lahko tudi pri največji ločljivosti snemamo s 30 sličicami/s, poleg tega pa je video tudi ozvočen. Med snemanjem lahko uporabljamo tudi zum, a le, če pred tem izklopimo zvok, kajti motorček objektiva bi se drugače kar pošteno slišal (kar je tudi glavni vzrok, da številni fotoaparati ne omogočajo zumiranja med snemanjem).
FE-240 iz povprečja izstopa zaradi zmogljivejšega zuma in slovenskih menijev. Prva lastnost bo všeč vsem, ki so že kdaj poskušali narediti fotografijo malce bolj oddaljenega motiva in pri tem obupovali nad dosegom 3-kratnega zuma, druga pa vsem tistim, ki jim fotografsko izrazoslovje v angleščini ali kakšnem drugem jeziku dela preglavice.
Še za nekaj milimetrov manjši in tanjši ter 10 gramov lažji je FE-230 (in njegov dvojček X-790). Ima samo 3-kratni zum, zato pa je približno 45 EUR cenejši.
Olympus FE-250
Megapike 8
Zum 3x (35-105 mm)
LCD 6,3 cm
Litij-ionski
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 310 EUR
Za: Slovenski meniji, preprosta raba, občutljivost, hitro zaporedno slikanje.
Proti: Nima optičnega iskala, odzivnost.
Najzmogljivejši v Olympusovi seriji FE je model 250. Ločljivost so povečali za eno megapiko, objektiv pa premore samo klasičen trikratni zum, kar je v primerjavi s prejšnjim modelom korak nazaj. Korak naprej, ki pa vpliva le na udobnost fotografiranja, neposredno na kakovost posnetkov pa ne, je zaslon LCD z večjo ločljivostjo (230.000 pik namesto 150.000 pri FE-240). Zaslon je razmeroma dobro viden tudi v sončnem vremenu, kar pa ne pomeni, da od časa do časa vendarle nismo pogrešali optičnega iskala.
Posebnost fotoaparata, ki FE-250 loči od vseh drugih podobnih modelov, je velika občutljivost tipala. Tehnologija BrightCapture namreč omogoča kar skoraj neverjetnih ISO 10.000. A da vas visoka številka ne bi po nepotreben zavedla, omenimo, da je to v primerjavi z recimo ISO 3200 enakovredno le za poldrugo stopnjo bolj odprti zaslonki. Visoka občutljivost je, resnici na ljubo, dosežena z združevanjem pik in nekaterimi drugimi digitalnimi triki in jo je zato mogoče uporabiti le pri treh megapikah ločljivosti. Poleg tega je zaradi močnega digitalnega šuma uporabna le pogojno. A včasih nam vseeno prav pride, saj omogoča slikanje brez bliskavice v zelo temačnem okolju. Pri slikanju v slabših svetlobnih pogojih nam bo prav prišla tudi malce večja svetlobna jakost objektiva, ki se je poleg tega na preizkusu izkazal kot optično nadpovprečno kakovosten.
Fotografiranje je enako preprosto kakor s FE-240. Slovenski meniji in vgrajeni nasveti bodo prišli prav začetnikom, ki se bodo tako lažje odločili, katero tematsko avtomatiko velja uporabiti, ali katero nastavitev spremeniti. Teh sicer ni veliko, saj lahko ročno vplivamo le na osnovne nastavitve.
Med preizkusom se je FE-250 izkazal podobno kakor FE-240. Kakovost posnetkov je dobra, še vedno pa se nam zdi, da bi lahko bil odzivnejši. Za primere, ko moramo hitro pritiskati na sprožilec, imamo na voljo hitro zaporedno slikanje, pri katerem lahko v dveh sekundah naredimo kar 12 posnetkov. Za ta cenovni razred presenetljiva hitrost, a z opombo, da je to mogoče, tako kakor največjo občutljivost, doseči le pri slikanju s tremi megapikami ločljivosti (bo pa verjetno zaradi tega marsikdo ugotovil, da so pravzaprav tudi 3 megapike dovolj za fotografije, ki gredo v fotoalbum).
FE-250 je simpatičen predstavnik elegantno tankega fotografskega razreda, z nekaterimi zanimivimi lastnostmi, a v tem cenovnem razredu bodo manj izkušeni uporabniki recimo že pogrešali zaznavanje obrazov, marsikdo pa tudi pravi umirjevalnik slike ali recimo zmogljivejši zum.
Olympus mju 760
Megapike 7
Zum 3x (37-111 mm)
LCD 6,3 cm
Litij-ionski
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 260 EUR
Za: Umirjevalnik slike, odporen na vodne kapljice, slovenski meniji, preprosta raba.
Proti: Nima optičnega iskala.
Pri Olympusu imajo elegantne žepne fotoaparate razdeljene v dve seriji. Poleg nekaterih zmogljivejših modelov iz serije FE so namreč podobno veliki in tanki tudi vsi modeli iz serije mju (čemur bi se sicer lahko rekli tudi mikro, ali mu, a se po angleško izgovori mju). Mimogrede, v Združenih državah se serija imenuje Stylus.
Značilnost, ki mjuje loči od večine drugih podobnih modelov, vključno s tistimi iz Olympusove serije FE, je njihova odpornost na dežne kapljice in nasploh na škropljenje z vodo. Pri Olympusu jim pravijo All-Weather - fotoaparati za vsako vreme. Poleg tega vanje vgrajujejo najnaprednejšo elektroniko in zelo dobre objektive, izbiramo pa lahko tudi med različnimi barvami ohišja.
Mju 760 je po svojih osnovnih fotografskih lastnostih sicer precej vsakdanji fotoaparat s trikratnim zumom, sedmimi megapikami in brez iskala, razveselil pa nas je vgrajeni umirjevalnik slike. Umirjevalnik sicer ne sodi med najučinkovitejše, kadar ne zaleže, pa zna fotoaparat povečati občutljivost do ISO 1600. Kar velja uporabiti le kot izhod v skrajni sili, kajti digitalni šum je pri največji občutljivosti zelo moteč. Po drugi strani je pri ISO 400 še povsem sprejemljiv, česar za marsikateri podoben model ne bi mogli trditi.
Izbor tematskih avtomatik je pester, saj smo jih našteli kar 22 in je skoraj ni priložnosti, da bi zanjo ne našli ustrezne avtomatike. Pri izboru ustrezne nastavitve nam pomaga vgrajeni čarodej, ki je za povrhu še v slovenščini.
Med preizkusom se je izkazal dobro. Razveselilo nas je, da je spodobno odziven in hiter, čeprav še vedno ne sodi med najhitrejše. Svetlomer je v večini primerov pravilno osvetlil posnetek, tu in tam pa se nam je kakšen zdel premalo osvetljen. Tudi težav z ostrenjem, razen v nekaterih izjemnih primerih, nismo opazili. Kakovost posnetkov je dobra, le tisti, ki imajo radi zelo živahne barve, morda ne bodo najbolj zadovoljni.
Bliskavica svoje delo opravi dovolj dobro, pa tudi motivu se lahko približamo na spodobnih 8 cm. Pri snemanju videa se žal odreže nekoliko podpovprečno, predvsem zato, ker lahko pri največji ločljivosti snemamo le s 15 sličicami/s.
Mju 760 je zelo primeren "počitniški" ali "potovalni" fotoaparat za manj zahtevne uporabnike, saj ga poleg preproste rabe in žepne velikosti odlikuje še "vremenska" odpornost. Nekoliko zahtevnejši pa si bodo verjetno raje omislili model, ki ima zmogljivejši zum ali omogoča nekaj več ročnega nadzora.
Olympus mju 780
Megapike
Zum 5x (36-180 mm)
LCD cm
Litij-ionski
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 345 EUR
Za: Zum, umirjevalnik slike, odporen na vodne kapljice, slovenski meniji, preprosta raba.
Proti: Nima optičnega iskala,.
Olympusovi mjuji so zaradi priročne velikosti in odpornega ohišja, ki mu tudi dež ne pride do živega, zelo zanimivi za vse fotografsko manj zahtevne popotnike, ki pa utegnejo vseeno hitro naleteti na omejitve zgolj trikratnega zuma, s katerim ni mogoče vedno dovolj približati nekoliko bolj oddaljenih motivov. Petkratni zum, s katerim je opremljen mju 780, je v tem pogledu bistveno boljši.
Od posebnosti omenimo še osvetljene tipke, ki po eni strani deluje zelo prestižno, po drugi pa utegnejo biti v manj osvetljenih prostorih tudi koristne. Druge tehnične lastnosti so bolj ali manj enake kakor pri mju 760. Vgrajen je umirjevalnik slike, ki pride zaradi daljšega dosega objektiva še nekoliko bolj do izraza. Meniji v slovenščini bodo olajšali delo začetnikom. Izbira tematskih avtomatik je zelo velika, možnosti ročnih posegov pa omejene na osnovne. Če se sprijaznimo z digitalnim šumom, lahko občutljivost povečamo do ISO 1600. Hitrost pri polni ločljivosti je s približno enim posnetkom na sekundo sicer za ta razred čisto spodobna, a nič posebnega, če se sprijaznimo s samo tremi megapikami, pa lahko rafalno slikamo tudi s skoraj 4 posnetki/s.
Fotoaparat se je podobno kakor prejšnji mju izkazal tudi na preizkusu. Dovolj je odziven, da nam bo le tu in tam kakšen hiter motiv ušel, le v najbolj teleobjektivni legi je včasih ostril malce dlje, kar pa je težava, s katero se srečuje večina podobnih fotoaparatov. Tudi svetlomer se je dobro izkazal in težave je imel le v najtežjih svetlobnih pogojih. Včasih je v prostorih z umetno razsvetljavo napačno ocenil belino, a tudi to je slabost mnogih digitalcev. Za večino uporabnikov bo precej pomembnejši podatek, da je večina fotografij ostrih, pravilno osvetljenih in z naravnimi, primerno zasičenimi barvami.
Bliskavica je povprečno zmogljiva, pri bližinski fotografiji pa se mju 780 izkaže bolje od povprečja, saj se lahko motivu približamo na 3 cm. Žal se slabše izkaže pri snemanju. Pri največji ločljivosti sicer lahko snemamo s 30 sličicami/s, vendar največ 15 sekund dolge kadre. Če bi radi snemali dlje, moramo uporabiti manjšo ločljivost.
Če smo za mju 760 zapisali, da je zelo primeren počitniški in potovalni fotoaparat za manj zahtevne oziroma izkušene uporabnike, to za mju 780 velja še toliko bolj. Ni sicer idealen, saj včasih pogrešamo optično iskalo, včasih malo širši objektiv, včasih pa bi morda hoteli ročno izbrati osvetlitveni čas, a pri fotoaparatih je že tako, da se moramo vedno sprijazniti s kakšnim kompromisom.
Olympus mju 770 SW
Megapike 7
Zum 3x (38-114 mm)
LCD 6,3 cm
Litij-ionski
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 420 EUR
Za: Vodotesen in odporen na padce, slovenski meniji, preprosta raba.
Proti: Nima optičnega iskala.
Tretji mju ima sicer nekoliko nenavadno ohišje, a svojo naravo v resnici kar dobro skriva. Sodi namreč v zaenkrat še zelo redko naseljeni razred najbolj odpornih fotoaparatov (v katerem je od tu preizkušenih samo še Pentax W30). Za razliko od drugih mjujev, ki prenesejo samo škropljenje, je namreč vodotesen in se lahko z njim potopimo kar do 10 m globoko. Poleg tega naj bi po zagotovilih izdelovalca preživel padec s poldrugega metra višine, na tleh pa bi ga potem lahko še brez škode pohodili, saj naj bi zdržal sto kilogramov obtežitve. Za povrhu naj bi mu ne škodoval niti mraz, saj bi moral delovati tudi pri minus 10° C. Skratka, izjemno odporen malček, kot nalašč za vse, ki bi radi imeli fotoaparat vedno in povsod zraven, še posebno pa tam, kjer navadnih fotoaparatov ne smemo (ali samo ne upamo) imeti.
Od posebnosti omenimo, da ima vgrajen globinomer, da bi nas slučajno ne zaneslo pregloboko, drugače pa je po fotografskih lastnostih precej običajen mju, podoben modelu mju 760, le da nima vgrajenega umirjevalnika slika.
Tudi vodotesni mju ima slovenske menije in pester nabor tematskih avtomatik, med katerimi jih je nekaj seveda namenjeno tudi fotografiranju pod vodo. Izbor ročnih nastavitev je omejen na osnovne. Pri preizkušanju se je izkazal podobno kakor mju 760. Slika na zaslonu LCD je v jasnem vremenu nekoliko slabše vidna, ker zaradi precej debele zaščitne prozorne plastike v njem vidimo tudi vse, kar je za njim, predvsem samega sebe. Kakovost posnetkov je solidna in dokler se držimo manjših občutljivostih in pozneje ne pretiravamo s povečavami, bodo z njimi zadovoljni tudi nekoliko zahtevnejši uporabniki.
Bliskavica je povprečno zmogljiva, pri bližinski fotografiji pa se izkaže nekoliko bolje od povprečja. Nekoliko slabše od povprečja so njegove videozmogljivosti, saj lahko pri največji ločljivosti snemamo le s 15 sličicami/s in uporabimo le digitalni zum.
Preizkusili smo precej podobno velikih in tudi precej cenejših modelov, ki se pri "navadnem" fotografiranju izkažejo bolje od vodotesnega mjuja, a samo enega, s katerim gremo lahko tudi v vodo, pa še ta ni čisto v Olympusovem razredu. S Pentaxom W30 gremo namreč lahko največ 3 metre globoko, poleg tega pa tudi ni primeren za metanje ob tla. Ali je boljša vodotesnost in vzdržljivejše ohišje vredno skoraj 150 evrov višje cene, bo moral ugotoviti vsak posamezni uporabnik, mi pa lahko zapišemo, da boljšega malega fotoaparata za ekstremne razmere trenutno ne morete kupiti.
Olympus SP-510 UZ
Megapike 7
Zum 10x (38-380 mm)
Elektronsko iskalo
LCD 6,3 cm
4xAA
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 290 EUR
Za: Objektiv, cena, preprosta raba, zapis RAW.
Proti: Nima umirjevalnika slike, digitalni šum pri večjih občutljivostih, širokokotni doseg.
Mali žepni fotoaparati so sicer zelo priročni, a nekoliko zahtevnejši uporabniki hitro naletijo na omejitve, ki so posledica majhnega objektiva. Rešitev so nekoliko večji fotoaparati, ki jih zaradi oblike sicer ne bomo mogli stlačiti v žep kavbojk, so pa še vedno precej manjši od zrcalno-refleksnih modelov. Eden takšnim je Olympusov SP-510 UZ (UltraZoom), ki se ponaša z desetkratnim zumom. Nekateri podobni modeli imajo sicer še zmogljivejši objektiv, a je tudi 380 mm več kot dovolj za tako rekoč vse namene. Za 38 mm na širokokotnem koncu to ne velja, na srečo pa lahko na objektiv nataknemo širokokotno predlečo.
Zaslon LCD ima le povprečno ločljivost, elektronsko iskalo pa ima večjo ločljivost in je slika na njem ostrejša, se pa v slabših svetlobnih razmerah obnavlja malce počasneje. Poleg tega ga ne moremo prilagoditi uporabnikovi dioptriji. Fotoaparat je namenjen nekoliko zahtevnejšim uporabnikom, zato imamo na voljo popolnejši ročni nadzor, vključno z izbiro osvetlitvenega časa in zaslonke. Na fotoaparatu sicer najdemo tudi tipko za "umirjanje" slike, a z njo vklopimo le večjo občutljivost tipala. Pri največji ločljivosti gre do ISO 1600, če se sprijaznimo s 3 megapikami, pa celo do ISO 4000. Žal je pri občutljivostih, večjih od ISO 400, raven digitalnega šuma nekoliko višja od povprečja.
Kakovost posnetkov je, dokler se držimo manjših občutljivosti, dobra (in še malo boljša, če uporabimo zapis RAW). Posnetki so ostri, barve naravne in primerno zasičene. Objektiv je zelo dober, saj kljub velikemu zumu, ki praviloma poslabša optične lastnosti, nismo opazili omembe vrednih pomanjkljivosti. Ostril je hitro, le v težjih svetlobnih razmerah se je v teleobjektivni legi malce lovil. Svetlomer je v nekaterih primerih nekoliko preosvetlil posnetek, a se temu lahko brez težav izognemo s pravilno izbiro merjenja svetlobe.
Odzivnost in hitrost sta povprečni, kar pomeni, da bodo nekoliko zahtevnejši uporabniki od časa do časa opazili, da bi bil lahko fotoaparat tudi hitrejši. Bliskavica je primerno zmogljiva, fotoaparat pa se tudi zelo dobro izkaže pri bližinski fotografiji. Tudi v vlogi kamere se dovolj dobro odreže. Uporabimo lahko celo optični zum, a le, če izklopimo zvok.
Olympus SP-510 je razmeroma zmogljiv fotoaparat, ki se z nekoliko zmogljivejšimi tekmeci uspešno kosa predvsem po zaslugi ugodne cene. Tako rekoč enako zmogljiv Fujifilm S5700 je sicer še za par deset evrov cenejši, zato si, če se ogledujete za takšnim fotoaparatom, vsekakor oglejte oba.
Olympus SP-550 UZ
Megapike 7
Zum 18x (28-504 mm)
Elektronsko iskalo
LCD 6,3 cm
4xAA
Kartica xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 500 EUR
Za: Razpon objektiva, umirjevalnik slike, slovenski meniji, preprosta raba, zapis RAW.
Proti: Kakovost pri večjih občutljivostih, optična kakovost objektiva, hitrost ostrenja.
Olympus SP-550 UZ ima trenutno najzmogljivejši, kar 18-kratni zum, ki ga na srečo niso podaljševali samo v teleobjektivni smeri, ampak so njegov pogled razširili tudi na spodnjem koncu. Fotoaparat se ponaša še z nekaterimi drugimi presežniki, ki pa so le pogojno uporabni, saj veljajo le pri manjših ločljivostih. Če se na primer zadovoljimo z 1,2 megapike ločljivosti, lahko slikamo s "filmsko" hitrostjo 15 posnetkov v sekundi. Tudi največja občutljivost, ISO 5000, je mogoča le pri manjši ločljivosti.
Fotoaparat je namenjen zahtevnejšim uporabnikom in seznam njegovih lastnosti je spoštovanja vreden. Vgrajen je umirjevalnik slike, ki pri tako zmogljivem zumu še kako prav pride. Na voljo imamo zelo popoln nadzor nad številnimi nastavitvami, od zanimivih posebnosti pa omenimo prikaz preveč in premalo osvetljenih predelov slike - preosvetljene dele na zaslonu vidimo kot rdečo, premalo osvetljene pa kot modro površino. Na voljo imamo seveda tudi popoln nabor samodejnih nastavitev, s pestro paleto tematskih avtomatik, slovenskimi meniji in čarodejem z nasveti.
Na papirju je SP-550 izjemno zmogljiv fotoaparat, a po preizkusu se zdi, da so načrtovalci morda želeli preveč. Bolj, kakor bi si želeli, so opazne nekatere optične pomanjkljivosti objektiva (malce manj ostrine v kotih, nekaj več geometrijskega popačenja in barvne aberacije od povprečja). Pri čemer velja takoj dodati, da so te napake opazne le pri zelo velikih povečavah. Kakovost posnetkov je na splošno dobra in če ne pretiravamo z občutljivostjo in se zadovoljimo s fotografijami, velikimi recimo 18 x 13 cm, bomo s kakovostjo povsem zadovoljni.
Fotoaparat je tudi nekoliko počasnejši od marsikaterega tekmeca. Zlasti ostrenje v skrajnem teleobjektivnem položaju in malce težjih svetlobnih pogojih je bilo včasih precej počasno. Bliskavica je povprečno zmogljiva, bolje od povprečja pa se izkaže pri bližinski fotografiji. Med snemanjem lahko uporabimo ves 18-kratni zum, a le pri izklopljenem zvoku.
SP-550 je zelo zmogljiv fotoaparat, vendar se moramo zavedati nekaterih njegovih pomanjkljivosti, od katerih večina izvira iz dejstva, da so se Olympusovi načrtovalci pri izdelavi tako majhnega objektiva s tako velikim razponom goriščnih razdalj pač morali sprijazniti z nekaterimi žrtvami. Verjetno bi bilo bolje, če bi se odločili za recimo "samo" 15-kratni zum z razponom 28-420 mm, a potem se pač ne bi mogli pohvaliti z najzmogljivejšim zumom.
Olympus E-410
Megapike 10
Izmenljivi objektivi
Zrcalno-refleksni
LCD 6,3 cm
Litij-ionski
Kartica CompactFlash in xD
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: EUR
Za: "Živa" slika na zaslonu LCD, zmogljivost, kakovost posnetkov, cena.
Proti: Nima umirjevalnika slike, hitrost ostrenja v težjih svetlobnih pogojih.
E-410 sodi v tako imenovani štiri tretjinski (4/3) razred, ki je ime dobil po velikosti tipala, njegova značilnost pa so objektivi, posebej prilagojeni digitalnim ohišjem (drugi zrcalno-refleksni digitalci so narejeni tako, da lahko uporabimo tudi objektive za klasične modele). E-410 je trenutno najmanjši zrcalno-refleksni digitalec in po obliki nekoliko spominja na klasične modele izpred recimo dveh desetletij. V rokah lepo leži, čeprav bodo nekateri verjetno pogrešali bolj izraženo držalo.
Njegova posebnost je tipalo, ki omogoča prikaz "žive" slike na zaslonu LCD. Pri večini drugih zrcalno-refleksnih fotoaparatih namreč zaradi posebnosti tipal na zaslonu LCD vidimo le že posnete fotografije. V nekaterih primerih, ko je treba pravočasno oceniti osvetljenost posnetka ali pravilnost barv, je to zelo koristno. Zelo prav pride tudi takrat, ko ne moremo dobro videti skozi iskalo - recimo ko je fotoaparat v ohišju za podvodno fotografiranje.
Fotoaparat nima vgrajenega umirjevalnika slike. Če se nam roke prerade tresejo, lahko uporabimo objektiv z vgrajenim umirjevalnikom, vendar trenutno za sistem 4/3 obstaja en sam, zelo drag Leicin objektiv z umirjevalnikom. Se pa zna zato tipalo ultrazvočno znebiti morebitnega prahu, ki se nanj pritihotapi med menjavanjem objektivov.
Fotograf ima tako rekoč popoln nadzor nad vsemi nastavitvami, pozabili pa niso niti na manj izkušene uporabnike, ki jim je na voljo samodejno delovanje in kup tematskih avtomatik. Merjenje svetlobe deluje brezhibno, sistem za ostrenje pa je malce manj zmogljiv kot pri nekaterih podobnih modelih, čeprav bomo to opazili le v težjih svetlobnih pogojih, ko ostri za hip ali dva dlje. Odzivnost je zelo dobra, 3 posnetki na sekundo pa bi tudi morali zadostovati za večino uporabnikov. Posnetki so ostri, barve pa naravne in primerno zasičene. Digitalni šum postane opazen pri ISO 800, vendar ni nič bolj moteč kakor pri drugih zrcalno-refleksnih modelih v tem cenovnem razredu.
E-410 je odličen zrcalno-refleksni fotoaparat, namenjen zahtevnejšim ljubiteljem. Njegove največje prednosti pred tekmeci so prikaz žive slike na zaslonu LCD, priročna velikost in ugodna cena, slabosti pa hitrost ostrenja v težjih pogojih in manjši izbor objektivov.
V času, ko smo preizkušali fotoaparate, nekoliko večji E-510 še ni bil na voljo, njegova največja prednost pred E-410 pa je umirjevalnik slike, ki bo najverjetneje povsem upravičil nekoliko višjo ceno.