Omreženi možgani

S tem, ko čedalje več časa preživljamo na spletu in družabnih omrežjih, se spreminja delovanje naših možganov. Čeravno ne gre za nujno slabšanje človeške kognicije, pa ima pretiravanje visoko ceno. Kako torej družabna omrežja delujejo na nas in katerim pastem se velja pri njihovi rabi ogniti?

Ljudje potrebujemo občutek varnosti, nadzora nad svojim življenjem, udobja. Moramo preživeti, imeti dostop do hrane, zaradi česar smo pripravljeni velik del svojega časa posvetiti delu, četudi nas to ne izpolnjuje. Kar vodi v nagnjenje, da čedalje več časa preživimo za štirimi zidovi. Vendar pa potrebujemo tudi družbo, tako v pogovornem kot v strokovnem smislu. Moramo pripadati, se pogovarjati, izraziti mnenje, čutiti povezanost. Brez tega zapademo v depresijo, počutimo se osamljene, zavržene in brezmočne. Ravno zato danes družabna omrežja, kot so Facebook, Youtube, Snapchat ali Instagram, polnijo to vrzel med čedalje večjo izolacijo in potrebo po pristnem medčloveškem stiku.

Učinek družabnih omrežij mnogi znanstveniki pogosto primerjajo z zasvajajočimi substancami, kot so rekreativne droge.

Dopaminski opoj

Čeprav gre pri teh omrežjih le za slab približek iskrenih medčloveških vezi, danes ta kolikor toliko uspešno opravljajo to dolžnost. Glavni psihološki vzgibi pri njih rabi so ravno želja po pripadanju, izmenjavi mnenj in nagradi v smislu družbenega prestiža. Zaradi zadnjega je všečkanje postalo tako pomembno, saj vsak pridobljeni vsak like nekega komentarja pri avtorju sprosti določeno količino dopamina, hormona sreče, ki je že po svoji definiciji opojen in zasvajajoč. Še več, veselje povzroča celo podeljevanje všečkov, saj uporabnika napolni z občutkom sodelovanja. Iskanje takšnega zadovoljstva napeljuje veliko ljudi k pogosti rabi družabnih omrežij.

Trevor Haynes, raziskovalec s Harvarda, je predlani objavil članek o učinku prejemanja obvestil prek Snapchata in podobnih aplikacij. V njem trdi, da je občutek soroden kot pri seksu, kockanju ali uživanju določenih drog. Vsak takšen ping namreč sprosti določeno količino dopamina. Če je takšna nagrada naključna, kot na primer pri kazinojski napravi, enorokem Jacku, in če je ponavljanje stimulusa lahko, to vodi v razvoj odvisnosti. Zato ljudje neredko čutijo fantomske tresljaje svojega mobilca v žepu, tudi če ga tam sploh ni. Nagrada je še toliko večja, če ljudje govorimo o sebi. To v resničnem življenju počnemo približno 40 odstotkov časa, na družabnih omrežjih, ki so pravzaprav namenjena razkazovanju samih sebe, pa celo do 80 odstotkov. Haynes seveda razume, da družabna omrežja ne bodo izginila. »Dokler bo Facebook plačan iz oglasov, bo hotel imeti vaše oči prikovane na zaslon. A tega se je moč odvaditi. Na telefone pogledujemo manj, če imamo obvestila izključena, zaslon pa v črno-belem načinu,« poudarja ta ameriški psiholog.

Slaba družba?

Pretirana raba družabnih omrežij je uporabniku potencialno nevarna. Velika vključenost v dogajanje na družabnih omrežjih lahko pripelje do izključenosti iz normalnega družabnega življenja, do skrhanih družinskih vezi in podobnega. Na spletu je tudi obilo trolov, ki lahko s svojim nadlegovanjem in zasmehovanjem trpinčijo bolj občutljivega uporabnika. Pogoste so tudi težave s samopodobo, bodisi zaradi pritiska vrstnikov bodisi zaradi njihovega neodziva na kakšno spletno objavo. Tovrstne težave pestijo predvsem mlajšo populacijo, medtem ko odrasle zadenejo druge reči. Ti uporabniki so običajno bolj izpostavljeni grožnjam, ki se jih pogosto niti ne zavedajo. Lažje postanejo žrtve spletnih prevarantov ali pa s svojim neprevidnim ravnanjem izdajajo osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Družabna omrežja lahko tudi skrhajo zakonske vezi ali pripeljejo do varanja partnerja. V splošnem slabo vplivajo na zdravje, saj večina ljudi po spletu čveka sede, kar pa vodi v povečano telesno težo in zanemarjanje raznih rekreacijskih rutin.

Vendar pa seveda obstaja tudi druga plat medalje. Ljudje lahko mreže tkejo po vsem svetu, z najrazličnejšimi sogovorniki. V pomoč so pri ozaveščanju o najrazličnejših težavah in nepogrešljivi pri sodobnem poslovanju, sploh pri promociji. Uporabniki so tako tudi bolje obveščeni o dogajanju po svetu, prek teh omrežij pa lahko najdejo tudi pomoč pri izobraževanju ali reševanju kakšnih drugih težav, ki jih pestijo. Facebook, Youtube in ostala klapa so tako dvorezni meč – lahko so opora in sredstvo za premagovanje težav in razdalj ali pa veriga, ki človeka zaklene pred zaslon in ga pahne v depresijo. Vendar pa so znanstveniki zaradi vseprisotnosti družabnih omrežij začeli opažati tudi spremembe v mišljenju, zaznavanju in spominu.

Zmenki med mladostniki dandanes pogosto spominjajo na skupinsko strmenje v zaslone. Tudi v Sloveniji je bil med starejšo mladino zaznan porast težav pri komunikaciji med vrstniki.

Razmišljati s Facebookom

Takoj velja poudariti, da še nobena znanstvena študija ni dokončno opredelila vseh kognitivnih učinkov življenja z družabnimi omrežji. Kljub temu pa obstaja veliko znanstvenih hipotez, podprtih z eksperimenti in dognanji. Zanimivo je dejstvo, da ta omrežja zelo različno vplivajo na mladostnike in starejše uporabnike. Pri mladostnikih je precej opazna sprememba v stopnji osredotočenosti. Upada namreč možnost dolgotrajnega poglabljanja v neko snov, veča pa se zmožnost hkratnega sledenja podatkom iz različnih virov. Ta populacija tudi bolje loči informacije, ki jih potrebuje ali želi od tistih, ki jih ne. Spreminja se celo način, kako se ljudje spominjajo, saj jim splet omogoča možnost hipnega dostopa do kopice podatkov, ki jih tako ni treba hraniti v glavi.

Med starejšimi ljudmi pa družabna omrežja pogosto delujejo ravno obratno, saj pri njih povečujejo zmožnost pomnjenja in osredotočanja. Poleg tega pripomorejo k splošnemu dobremu počutju, saj blažijo občutke osamljenosti in izključenosti, ki pestijo mnoge starostnike. V pomoč so jim tudi pri procesiranju informacij in ohranjanju umskih spretnosti. Vse torej kaže na to, da je na negativne učinke visenja na družabnih omrežjih občutljiva predvsem mlajša generacija. Ker so pri njih vzorci mišljenja še v razvoju, so tudi učinki nanje bolj izraziti. Povedano drugače, otroci, najstniki in mladostniki, ki odraščajo z Instagramom, Tiktokom in ostalimi sorodnimi zadevami, bodo tudi kot odrasli razmišljali drugače.

Srečevali se bodo z manjšo zmožnostjo kritičnega razmišljanja in koncentracije, njihov spomin pa bo slabši. Bolj bodo dojemljivi za veliko informacij iz različnih virov hkrati, saj jim bodo lahko sledili. Vendar pa bodo kljub veliko večji količini informacij, ki jih bodo imeli na voljo, te bolj površne. Spremenila se bo tudi njihova vključenost v družbeno življenje, saj ne bodo izpostavljeni mnogim osnovnim socializacijskim mehanizmom. Danes ni neobičajno srečati skupino najstnikov, ki v kavarni sedijo za isto mizo, a se med seboj skoraj ne pogovarjajo, saj vsakdo strmi v svoj zaslon. Tudi iz mariborskega centra za pomoč mladim so že pred tremi leti poročali o porastu števila mladih, ki so doštudirali, a nimajo razvitih osnovnih komunikacijskih veščin. Na ta center so prišli po nasvet, na primer, kako znanca iz študijskih klopi sploh povabiti na kavo. Na Japonskem pa so že opazili trend, da mladi ne seksajo več, saj bi to zahtevalo preveliko stopnjo medčloveške interakcije, in se tako raje zatekajo k spletnim fantazijam.

Očiščenje

Zaradi zgoraj zapisanega ne preseneča, da se je med mnogimi uporabniki, kot tudi njihovimi svojci, pojavila zaskrbljenost. Tako so postale modne različne »očiščevalne diete« oziroma spletna detoksikacija. Ljudje se pač odločijo in za kakšen mesec prekinejo sodelovanje na družabnih omrežjih. S tem ohranjajo njihovo dobrobit, omejijo pa negativne učinke. O učinku takšnega posta je v svojem cehovskem žurnalu poročala celo skupina uglednih ameriških ekonomistov. Hunt Allcott, Luca Braghieri, Sarah Eichmeyer in Matthew Gentzkow so namreč hoteli poiskati znanstveno preverljive učinke odsotnosti z družabnih omrežij. Posebej so poudarili, da so se hoteli osredotočiti na dejstva, saj vedo, da je vsaka tehnološka inovacija, od atomske energije do televizije, povezana tudi s strahom in predsodki.

Družabna omrežja nikakor nimajo le negativnih učinkov. Poleg očitnih dobrobiti pri obveščanju in poslu predvsem starostnikom izboljšajo kakovost življenja.

V izvedenem eksperimentu so 2.743 uporabnikov razdelili na dve naključni skupini. Prva je v zameno za denarno nagrado za mesec dni prenehala uporabljati Facebook, druga pa je bila nadzorna in je po družabnih omrežjih križarila kot običajno. Skupina ekonomistov je izpostavila, da se je med ljudmi, ki so opustili uporabo Facebooka, podaljšal čas, ki so ga preživeli s prijatelji in z družino, opazno se je izboljšalo tudi njihovo duševno stanje. Postali so manj nagnjeni k anksioznosti in boljše volje. Na drugi strani pa so bili manj informirani o trenutnih političnih zadevah, njihova mnenja o aktualni problematiki pa so bila tudi precej manj ekstremna. Veliko udeležencev eksperimenta je kasneje zatrdilo, da nameravajo v bodočnosti precej manj uporabljati to družabno omrežje, pet odstotkov pa se ga je v celoti odreklo.

Zaradi pogosto pretirane rabe družabnih omrežij se čedalje več ljudi odloča, da jih bodo začasno opustili.

Sodelovati, ne opazovati

Gornji primer le potrjuje splošno mnenje, ki velja že nekaj časa. Namreč, če uporabnik meni, da preveč časa nameni družabnim omrežjem in izgublja nadzor nad svojimi digitalnimi navadami, to najbrž drži, kar je dovoljšen razlog za kakšno očiščevalno kuro. Mesečni ali celo tedenski odklop lahko prinese kar nekaj dobrobiti, denimo boljšo samopodobo. Največji učinek takšnega posta so raziskovalci zaznali med ljudmi, ki so zelo zavistni ostalim uporabnikom ter med tako imenovanimi pasivnimi uporabniki. Ti le spremljajo dogajanje na Facebooku in v debatah ne sodelujejo, zato se počutijo manj vključene v dogajanje, ob aplikaciji pa so deležni manjšega zadovoljstva. Nekateri znanstveniki, denimo Morten Tromhold s köbenhavnske univerze, pravijo, da tako morda ni problem v uporabi, ampak v participaciji. »V nasprotju s čemenjem na družabnem omrežju lahko resnično povezovanje s prijatelji, na spletu ali v živo, prinese boljše počutje,« poudarja. Pravi tudi, da v mnogih primerih odvajalna kura sploh ni potrebna, ampak je dovolj že bolj aktivno vključevanje v dogajanje na družabnih omrežjih. »No, če uporabnik še naprej izkuša negativna čustva, je morda vendarle bolje, da se docela odklopi,« zaključi Tromhold.

Pametni telefoni so med mladino že davno zamenjali žogo kot priljubljeno sredstvo zabave.