Omrežje je hrbtenica sodobnega poslovanja

Skladno z vse večjo rabo storitev iz oblaka je uporabniška izkušnja vse bolj odvisna od povezljivosti. Od omrežij, torej. Ta so bila v preteklem letu, ko so podjetja pospešeno uvajala delo na daljavo, na veliki preizkušnji.

Če vprašate informatike, kje so se najprej pokazale težave, ko so podjetja začela uvajati delo na daljavo, boste največkrat dobili odgovor, povezan z omrežji in s pasovno širino. Šele potem pridejo na vrsto naprave uporabnikov, licence programske opreme idr. Povpraševanje po omrežnih stikalih in usmerjevalnikih je v času pandemije močno poskočilo. Povsem pričakovano. A če so v preteklem letu informatiki, ki skrbijo za omrežje podjetja, gasili požar zgolj z enim vedrom in plamene ugašali tam, kjer so se pojavili, bo treba kmalu razmisliti o dolgoročnejših rešitvah – res korenitih nadgradnjah omrežij, ki so marsikje že bile med načrti, a so jih začasno zamrznili. V svetu omrežij se kljub temu zadnja leta veliko dogaja, to so ključni poudarki.

Ciklične nadgradnje omrežij

V splošnem med informatiki velja, da se cikel redne menjave omrežne opreme giblje v intervalu med petimi in sedmimi leti. To je tudi nekakšen poslovni življenjski cikel omrežne opreme, saj ta, čeprav še vedno deluje, zastari. V praksi podjetja v zamenjavo omrežnih gradnikov pogosto prisili tudi konec podpore proizvajalca, saj nadaljnja uporaba predstavlja večje tveganje (tako poslovno kot varnostno), hkrati pa se lahko bistveno podraži vzdrževanje (okvare). V zadnjem desetletju so nadgradnje omrežij v poslovnih okoljih pospeševale predvsem zahteve po brezžični povezljivosti. Medtem ko je bila ta v preteklosti omejena le na konferenčne sobe in sprejemne pisarne, jo danes želijo uporabljati vsi zaposleni in poslovni procesi.

V praksi podjetja v zamenjavo omrežnih gradnikov pogosto prisili konec podpore proizvajalca.

Dodaten razlog za nadgradnjo omrežja je dodajanje funkcionalnosti, ki gredo dlje od same povezljivosti. Nova oprema ima vrsto novih funkcionalnosti, kot so omrežna varnost, segmentacija, avtentikacija, omejevanje uporabnikov, analitika itd. Neredko pa podjetja v nadgradnjo omrežja prisili tudi nadgradnja IT-okolja, npr. strežnikov in sistemov hrambe podatkov, saj tudi virtualizacija, podatkovno opredeljena hramba, hiperkonvergenčna okolja in podatkovne zbirke v pomnilniku potrebujejo izredno hiter prenos podatkov s čim manjšimi zakasnitvami in so močno odvisni od zmogljivega ter zanesljivega omrežja.

SD-WAN

Programsko opredeljena omrežja, ki jih označuje kratica SD-WAN, so že postala privzeta tehnologija širokopasovnega povezovanja (WAN). Uporabiti jo je mogoče na več različnih načinov, od preproste zamenjave usmerjevalnika do ekosistema navideznih omrežnih funkcij (VNF), ki je centralno organiziran in uporablja več podložnih tehnologij. Pričakovati je, da bodo podjetja tradicionalne omrežne tehnologije vse pogosteje zamenjevala z rešitvami SD-WAN.

Programsko opredeljena omrežja so bistveno bolj prilagodljiva in kos različnim napravam ter sistemom, primerna so tako za širokopasovne povezave kot rešitve s področja interneta stvari (pa seveda vse vmes). Bistveno olajšajo tudi rabo storitev iz oblaka, saj znajo nastavitve in zmogljivosti omrežja prilagoditi potrebam posameznih oblačnih aplikacij ter storitev.

Arhitektura SASE

Številni proizvajalci omrežne opreme v nebo povzdigujejo storitve varnega dostopa na robu – Secure Access Service Edge (SASE). Omrežne arhitekture, ki podpirajo SASE, predvidevajo združevanje omrežij in varnostnih zmogljivosti za zagotavljanje omrežne platforme v domačem oblaku. Leto 2020 je prineslo zasuk v razmišljanju in delovanju, saj je klasičen scenarij povezovanja fizičnih stavb (beri: lokacij podjetja) in centralnih podatkovnih centrov zamenjala težnja po povezovanju uporabnikov in naprav (kjerkoli že so) s poslovnimi aplikacijami (kjerkoli jih lahko gostijo). Ker se zna trenutno stanje ohraniti na dolgi rok, bi morala podjetja pripraviti načrte za razvoj v smeri arhitekture SASE. Gre za naslednji evolucijski korak, medtem ko omrežja SD-WAN ostajajo eden od temeljev.

Varen oddaljeni dostop

Tradicionalne rešitve za oddaljeni dostop, ki temeljijo na povezavah VPN, so bile prvi odgovor informatikov na vprašanje, kako obvladati povečan obseg in kompleksnost množičnega dela na daljavo. Nove tehnologije, ki uporabljajo načela »ničelnega zaupanja« (angl. Zero Trust Network Access) ter programsko opredeljenega okolja (angl. Software Defined Perimeter), omrežnim skrbnikom pomagajo ustvariti nove načine dostopa do poslovnih virov, ki temeljijo na identiteti in kontekstu, z možnostjo odobritve dostopa do določenih aplikacij ali virov prek posrednika zaupanja.

Avtomatizacija upravljanja

Drugo ključno področje, vsaj za velika podjetja in organizacije, je večja raba avtomatizacije za učinkovito upravljanje zapletenosti omrežnih okolij in povečanje učinkovitosti dela skrbnikov omrežja. Zadnje seveda zahteva stalno spremljanje delovanja omrežja (telemetrija) in orodja, ki podpirajo avtomatizacijo upravljanja. Tudi na področje omrežij se tako selijo vtičniki API in algoritmi umetne inteligence. Avtomatizacija upravljanja omrežja se mora osredotočiti ne le na prednosti (kjer je najočitnejša ta, da omrežnim skrbnikom močno olajša delo), temveč tudi upoštevati širše okolje za upravljanje IT-storitev, saj napake niso zaželene – ne glede na to, ali jih naredi človeška ali umetna pamet.

Glasovni in kontaktni centri (kot storitev)

Govorne storitve v oblaku so že dobro uveljavljene, tudi rešitve kontaktnih/klicnih centrov v oblaku so v zadnjih letih dozorele. Oboje potrebujejo zanesljivo povezljivost za brezhibno delovanje. Povečan naval uporabnikov na linije tehnične podpore, prodaja na daljavo in poprodajne storitve, vključno z vzponom klepetalnih botov, pa so lahko odgovor, zakaj mora podjetje pohitriti nadgradnjo omrežja. Obenem morajo podjetja določiti še strategijo za povezovanje s storitvami poenotenih komunikacij in sodelovanja (UCC) ter odstraniti morebitne podvojene zmogljivosti (in z njimi tudi stroške).

#izpostavljeno# Povečan naval uporabnikov na linije tehnične podpore, storitve prodaje in poprodaje na daljavo, vključno z vzponom klepetalnih botov, so odgovor, zakaj mora podjetje pohitriti nadgradnjo omrežja.

Analogne komunikacije se poslavljajo

Številna podjetja so že začela odstranjevati klasične telefone iz pisarniških okolij, zamenjala pa jih je IP-telefonija, ali, še bolje, virtualna telefonija na namizju. Stare telefonske povezave, ki so v preteklosti služile tudi kot podatkovne povezave (za internet dostop in storitve faksiranja), kot sta PSTN in ISDN, so danes dobesedno nepotrebne. Telekomunikacijski operaterji analogno telefonijo pospešeno ugašajo. A pozor, še preden te povezave povsem izklopite, preverite, ali jih morebiti katera od starejših rešitev še vedno uporablja. Prav mogoče je, da so nanje povezani sistemi nadzora in alarmiranja, komunikacija v dvigalih ipd. Izdelajte ustrezne načrte prehoda na novejše tehnologije.

Poenotene komunikacije in sodelovanje

Telekomunikacijske storitve bodo še naprej igrale vodilno vlogo v poslovnih okoljih, vendar imajo zdaj številna podjetja veliko prekrivajočih se in konkurenčnih rešitev za delo ter komuniciranje na daljavo, kar seveda prinaša višje stroške poslovanja. Jasna strategija za racionalizacijo teh storitev in rešitev je nujna, pri čemer mora podjetje upoštevati tudi morebitne zunanje partnerje in stranke ter način komunikacije z njimi.

Zasebna omrežja 5G

Čeprav se na prvi pogled zdi, da omrežje podjetja nima prav veliko opraviti z mobilnimi omrežji pete generacije, to seveda ne drži. Vzpon omrežij 5G bo prinesel vrsto novih telekomunikacijskih storitev, ki bodo vse bolj zahtevne glede pasovne širine in/ali odzivnosti. Omrežja 5G seveda ne bodo omejena zgolj na operaterje, tudi podjetja bodo lahko postavila lastna omrežja 5G in z njimi, denimo, poskrbela za odlično komunikacijo naprav interneta stvari na proizvodni lokaciji, v skladišču itd. Zaradi višjih frekvenc, ki jih prinašajo ta omrežja, bodo tudi zmogljivosti precej višje, zato lahko podjetja že zdaj razmišljajo o potencialnih koristih in poskrbijo, da bo njihova omrežna hrbtenica kos zahtevam vseh uporabnikov, naprav, strojev in česarkoli drugega, kar bo uporabljalo omrežje podjetja.