Operacijski sistemi prihodnosti

Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.

Že nekoč smo trdili, danes pa morda to še bolj velja: najboljši OS je tisti, ki je za uporabnika najmanj opazen. Saj vendar bistvo računalništva ni operacijski sistem, temveč programi in storitve, ki delujejo v njem. Pa vendar smo še daleč od tega, da bi pomen operacijskih sistemov padel v pozabo. Zato tudi toliko zanimanja zanje.

V vseh teh desetletjih osebnega računalništva smo prehodili dolgo pot. Od časov, ko smo morali ali želeli poznati vsak parameter še tako obskurnega ukaza v ukazni vrstici, do časov, ko na telefonih in tablicah operacijskega sistema domala ne vidimo več.

Vmes je seveda prišlo obdobje grafičnih vmesnikov in platform, ki so se izpolnjevale, a obenem držale na površju dolga leta. Vse v znamenju združljivost za nazaj. Zato, da zaščitimo svoje dosedanje investicije, nastavitve, programe in dokumente. Prav ta združljivost pa v novem tisočletju začenjala postajati cokla, ki duši nadaljnji razvoj.

Če smo še pred nekaj letih menili, da postaja razvoj osebnega računalništva (vsaj kar zadeva število ponudnikov) eno- ali kvečjemu dvodimenzionalen, se je v zadnjih letih to začelo močno spreminjati. Drži, Microsoft po prodajnih rezultatih in absolutnem tržnem deležu še vedno trdno vodi, toda rast se je ustavila in morda celo obrnila. Pridobivati so začeli tako Linux, predvsem pa MacOS, če se omejimo le na klasične računalnike. Vsi trije pa že občutno izgubljajo na račun mobilnih platform, ki zlasti na področju tablic začenjajo ogrožati nadaljnjo rast klasičnih namiznih in prenosnih osebnih računalnikov.

Potem so tu spletne storitve v računalniškem oblaku, ki obljubljajo, da spodaj ležeči operacijski sistem sploh ni več pomemben, če le omogoča dostop do spleta prek spletnega brskalnika in nekaj malega dodatkov. Poglejmo le Googlov projekt Chrome OS, ki je komaj kaj več od spletnega brskalnika.

Pa vendar se morajo vse te nove zamisli še utrditi na svojih položajih. Ponuditi bodo morale še bistveno več, da bi občutno ogrozile in predvsem spremenile današnje stanje. Ne pozabimo - združljivost nazaj je prekletstvo, ki se ga ne bomo kar tako znebili. Tudi zato, ker imajo glavni ponudniki še vedno dovolj moči, da ga podaljšujejo.

Kaj lahko pričakujemo od prihodnjih OS?

V časih, ko skuša večina izdelovalcev kapitalizirati svoje nedavno predstavljene osvežitve operacijskih sistemov ali pomembne nove različice (Windows 7), je povsem primeren čas, da se ozremo, kaj nas čaka v naslednjih dveh do treh letih. Razumevanje smeri nadaljnjega razvoja nam morda lahko pomaga, da naredimo boljše odločitve o lastnih nadaljnjih izbirah, nadaljevanjih ali spremembah.

Živimo v časih, ko v resnici operacijski sistemi niso več tako edinstvene zgodbe, vsaka zase. Po eni strani se vsi trudijo da bi v svoje izdelke vnesli inovativnost, nove prijeme, razlikovanje, po drugi pa drug drugega posnemajo, če že ne kopirajo. Lep zgled je, denimo, lanskoletna modna muha - spletne aplikacijske trgovine (App Stori; čeprav je uradno to Applovo zaščiteno ime). Po tem, ko je Apple dokazal prednosti takega pristopa v svojih telefonih, ga kopirajo praktično vsi, ne glede na platformo in vrsto ciljne naprave.

Windows 8

Ko govorimo o bodočih operacijskih sistemih, je morda prav, da se najprej ozremo na dogajanja pri izdelku, ki je danes najbolj razširjen. Govorimo seveda o Microsoftovih Oknih. Že nekaj časa je znano, celo uradno, da Microsoft pospešeno razvija naslednika danes dokaj uspešne sedmice. Čeprav smo nekaj podobnega trdili za vsako različico v preteklosti, je morda nova različica za Microsoft lahko resnično pomembna, celo usodna. Če jim uspe, bodo pokazali, da se znajo prilagoditi novim časom. Če jim ne uspe, pa utegne to postati začetek zatona, ki ga ne bo mogoče ustaviti. Tekmeci namreč ne počivajo in zamujeni čas bi bilo težko nadoknaditi.

Po sedanjih ocenah naj bi Windows 8 (če bo izdelku na koncu res tako ime) izšel že v začetku naslednjega leta. Torej precej hitreje, kot smo bili doslej vajeni pri Microsoftu. V to so pravzaprav prisiljeni, zlasti če želijo ponuditi zanimivo alternativo na področju tabličnih računalnikov, kjer sedanja generacija Oken na neki način skoraj ni zanimiva. Nič čudnega torej, če bo prva inkarnacija okolja Windows 8 na voljo prav za to nastajajočo platformo.

Bodoči Windows bo imel orodjarne Robbon v vseh delih operacijskega sistema.

Ena najbolj drastičnih sprememb, ki je bila tudi uradno potrjena, je nova podpora procesorski platformi Arm, poleg tradicionalno Intelove arhitekture. Korak je vsekakor smiseln, saj je Arm temelj danes domala vseh tabličnih računalnikov in številnih telefonov, povrh pa ponuja bistveno manjšo porabo energije kot Intelovi izdelki. Kako se bo to obneslo, pa bo pokazal čas. Spomnimo se samo časov (devetdeseta leta), ko je Microsoft z Windows podpiral procesorske platforme MIPS in Dec Alpha. Pa se je zgodba klavrno končala za Intelove tekmece. No, morda bo tokrat drugače.

Po sedanjih informacijah naj bi bil Windows 8 le 64-bitni operacijski sistem, torej brez podpore 32-bitni različici. Šušlja pa se celo o 128-bitni različici, čeprav je težko razumeti, zakaj bi ta hip to bilo potrebno. Morda je povezano z naslednjo različico okolja Windows Server, s katerim namizne različice Oken že tradicionalno delijo dobršen del skupne kode. Toda po drugih informacijah naj bi se razvojni poti namizne in strežniške različice v prihodnje zopet ločili.

Druga, morda najslabše varovana skrivnost v navezavi z Windows 8, je dejstvo, da bo okolje imela na voljo nov uporabniški vmesnik, morda izbirno celo Več alternativ. Eden bo zagotovo vmesnik Immersive, poenostavljena različica današnjega vmesnika Aero, ki bo namenjena tabličnim računalnikom. Za vzor so vzeli tudi vmesnik Metro, ki ga najdemo pri telefonih Windows Phone.

Glavni cilj tega vmesnika bo seveda lažje krmiljenje računalnika ob pomoči zaslona na dotik. Zanimivo, da je o tem delu med preizkuševalci najmanj znanega, Microsoft pa je glede tega najmanj zgovoren. Immersive najbrž bo uporabljal celozaslonski vmesnik, kar dokazuje posebna različica Internet Explorerja 9, ki je v razvojnih različicah Windows 8 bolj podobna tisti na mobilnih telefonih.

Omenjajo tudi drugi alternativni uporabniški vmesnik z delovnim imenom Wind, ki bo menda v okensko okolje vnesel 3D elemente in se bo znal dinamično prilagajati uporabnikovim potrebam in celo navadam.

Po drugi strani pa bo Windows 8 vseboval nadaljevanje tistega uporabniškega vmesnika, ki ga najdemo danes v okolju Windows 7. Le da bo ta dobil pomembno novost - menujske in statusne vrstice Ribbon, po vzoru tistih v okolju Office 2010. Že doslej smo to videli v programih, kot sta Paint in Wordpad, zdaj pa bo to sistemsko prisotno v vseh delih operacijskega sistema.

Precej novosti bo v kozmetiki okolja. Na primer novi funkciji Auto Colorization, kjer okolje samodejno prilagaja barvno paleto oken in drugih elementov v skladu z dominantnimi barvami slike v ozadju.

Auto Colorization omogoča samodejno prilagoditev barve oken ozadju.

Immersive je nov uporabniški vmesnik, ki se zgleduje po tablicah in mobilnih telefonih.

Windows 8 naj bi imel novo funkcijo History Vault, ki je po delovanju zelo podobna tistemu, kar ponuja Apple Mac OS X s programom Time Machine. Rešitev bo omogočila seznam vseh datotek, ki so bile dodane, spremenjene ali brisane v operacijskem sistemu, in omogoča preprosto povrnitev, če to potrebujemo. Za osnovo bodo vzeli dosedanjo funkcijo Shadow Copy, vendar bo novost precej bolj razdelana na ravni datotek. Hkrati naj bi to skladišče podatkov uporabljali za povrnitev in migracijo podatkov celotnega sistema.

Windows 8 bo imel vgrajen bralnik datotek PDF, imenovan Modern Reader. Zna pa se zgoditi, da je v ozadju nastanek kompleksnejšega bralnika elektronskih knjig po vzoru Apple iBooks.

Na področju varnosti omenjajo razširitev tehnologije SmartScreen, ki v spletnem brskalniku Internet Explorer in odjemalcu Windows Live Messenger preprečuje dostop do spletnih strani in zagon programov iz sumljivih spletnih naslovov. Zdaj naj bi ta del razširili na vse druge dejavnosti v oknih, hkrati pa načrtujejo obsežno zbirko podatkov, ki bo uporabnikom ponudila seznam spornih naslovov.

Ne dvomimo pa, da bo Windows 8 prinesel precej večjo povezanost s spletnimi storitvami, zlasti tistimi iz Microsoftove zbirke Windows Live. Gre za to, da Windows 8 čim bolj izbriše mejo med tem, ali se program izvaja lokalno ali v oblaku. Dobro obveščeni trdijo, da vsebinsko lahko pričakujemo zlasti funkcije, ki smo jih doslej našli v storitvah Windows Live Mesh in Live SkyDrive. Najbrž pa tudi tesnejšo integracijo s paketom Office 365.

Prav tako ne dvomimo, da bo Windows 8 imel spletno trgovino za programe, po vzoru tistega, kar ima Apple s trgovinami iOS App Store in Mac App Store. Microsoft pravzaprav že leta ponuja podobne storitve (Marketplace ...), vendar jih doslej ni tako tesno povezal z operacijskim sistemom kot Apple. Zdaj bo drugače. Rešitev bo tesno povezana s sistemom avtorizacij Windows Live ID.

Da bi združili svetove namiznih in spletnih aplikacij, v Microsoftu načrtujejo celo novo aplikativno arhitekturo z delovnim imenom "Jupiter", po kateri naj bi nastala nova oblika hibridnih aplikacij, imenovana AppX (končnica .appx), ki temelji na tehnologiji Silverlight. Prav ti programi naj bi prevladovali na novi spletni tržnici programov.

Slišati je še precej bolj futuristične napovedi. Windows 8 naj bi imel vgrajene napredne tehnologije za prepoznavanje uporabnika. Po eni strani podporo tipala prisotnosti človeka ob računalniku, s katerimi bi se ta samodejno zagnal, s pomočjo prepoznave obrazca pa celo identificiral uporabnika.

Windows 8 naj bi omogočal vnovično namestitev in vzpostavitev sistema z ohranitvijo aplikacij in podatkov. Kako bodo to naredili, še ni znano, omenja pa se, da bodo uporabniki nastavitve hranili v oblaku. Ta mehanizem naj bi bil uporabljen tudi za dostop do lastnih nastavitev in dokumentov na različnih računalnikih. Še bolj drzna je napoved, da se bi del jedra operacijskega sistema nalagal iz oblaka, s čimer naj bi zagotovili ažurnost in preprečevali piratstvo. Če internetna povezava ni na voljo, pa bi bila uporabljena zadnja krajevno predpomnjenja različica.

Pred leti se je omenjalo, da bo Microsoft v prihodnje operacijski sistem naredil bolj modularen s podsistemi, ki bodo delovali v dobršni meri neodvisno drug od drugega. Omenjeno je bilo, da bo morda uporabljena celo virtualizacija za ločevanje posameznih podsistemov (na primer spletnega brskalnika) od drugih komponent. Napoved, da bo Windows 8 namenjen tudi tablicam, ki imajo tipično na voljo manj pomnilniškega prostora in drugih sredstev, utegne pospešiti razvoj vsaj dela teh zamisli. Na ta način bi imeli več različic operacijskega sistema zgolj z vključevanjem in izključevanjem posameznih delov.

Taka zasnova naj bi bila tudi temelj za dosego vnaprej zadanega cilja, da bo Windows 8 omogočal uporabniško izkušnjo s skoraj trenutnim zagonom. Za kaj takega pa operacijski sistem ne sme za sabo vlačiti cel kup knjižnic in podsistemov, ki upočasnjujejo povrnitev delovnega stanja.

Nekaj podobnega se pravzaprav dogaja že danes v okolju Windows 7, prek orodja Windows XP mode, kjer s pomočjo virtualizacije poganjamo programe, združljive le s starejšimi različicami Oken. V Windows 8 naj bi se ta princip razširil tudi na druga področja oziroma programe, ki jih je Microsoft doslej označeval kot "sestavne dele" in so jim, po drugi strani, povzročali veliko težav zaradi negovanja tekmecev, partnerjev in inšpektorjev za nadzor konkurence.

Novosti je torej precej. Kdaj pa lahko pričakujemo Windows 8? Informacije okoli tega so zelo različne. Po eni strani nekateri trdijo, da bomo Windows 8 zelo blizu končne različice videli že konec letošnjega leta. To bi bilo v skladu z naporom, da Microsoft zajezi uspeh Appla in Googla. Dokaz naj bi bila napoved, da bo Dell ponudil tablico z okoljem Windows 8 v prvem četrtletju 2012. Realisti pa trdijo, da bo Windows 8 zares nared šele jeseni 2012, morda v začetku 2013. Prvo javno beto naj bi dočakali šele poleti 2013.

Mac OS X Lion

Apple je v primerjavi z Microsoftom v zadnjih letih ubral nekoliko drugačno taktiko na področju operacijskih sistemov. Nove različice si sledijo precej bolj pogosto kot pri Oknih, kar je do neke mere povezano tudi z novimi generacijami strojne opreme, na katerih delujejo. Ne pozabimo, da so to samo računalniki podjetja Apple, kar je pravzaprav izjema v računalniški industriji. Zanimivo, da ima Mac OS X že deset let (prva različica izhaja iz marca 2001) enako ime in pri tem samo povečujejo manjšo številko v oznaki izdelka. Poleti tako pričakujemo že osmo različico z oznako 10.7, bolj znano po delovnem imenu Lion. Nove različice si torej sledijo domala vsako leto.

Če bi morali določiti glavno značilnost Liona, bi lahko zapisali, da je to prva različica, ki skuša zbližati namizne in mobilne operacijske sisteme v morebitno bodočo celoto. Mac OS X 10.7 namreč prinaša številne lastnosti, ki smo ji že videli pri tabličnih računalnikih iPad in telefonih iPhone. Do neke mere to ni presenečenje, saj tako Mac OS X kot iOS temeljita na enakem jedru, ki izhaja iz sveta Unixa. V prihodnje pa ne bo skupno zgolj jedro, temveč tudi številni prijemi uporabniškega vmesnika.

Mac OS X 10.7, denimo, prinaša poseben način delovanja, kjer lahko program raztegnemo čez ves zaslon (torej brez orodjarn in menujev), enako kot pri iPadih. Raziskave so namreč pokazale, da je tak način dela pri uporabnikih zelo priljubljen in omogoča osredotočanje na glavno nalogo. Podobno kot pri iPadu naj bi novi programi podpirali možnost samodejnega snemanja stanja in kasnejšo povrnitev na točko, kjer smo prejšnjo sejo končali.

Za nameček bo novi Mac OS X podpiral večkratni dotik in tako ustvarjene kretnje, kar je zopet dediščina tabličnih računalnikov. Le da tokrat Apple, kot kaže, ne namerava uporabiti zaslonov na dotik, temveč tovrstno krmiljenje omejujejo na sledilne tablice na prenosnikih in za dotik občutljive površine na miškah (Magic Mouse) namiznih računalnikov. Podprte bodo številne kretnje, med katerimi premikanje vsebine zaslona ali pa preklop med programi. Nova funkcionalnost naj bi še posebej prišla do izraza v kombinaciji s celozaslonskim prikazom programov. Za končne uporabnike bo to bržkone velik preskok, hkrati pa poenotenje načina kot na mobilnih napravah.

Mission Control je nov način preklapljanja med odprtimi programi v Mac OS X Lion.

Naslednja novost z imenom Launch Pad je zopet križanec med dosedanjim Dashboardom in domačim zaslonom na mobilnih napravah. Programi so predstavljeni kot ikone na namizju in jih je mogoče zagnati z enim samim klikom. Združujemo jih lahko v mape, s čimer prihranimo dragocen prostor na namizju.

Eno od novosti v Lionu poznamo pa že danes. Apple je namreč že za obstoječo različico Mac OS X pripravil novo spletno trgovino za nakup programov in večpredstavnih vsebin Mac App Store, ki se, da, uganili ste, zopet zgleduje po iPadu in iPhonu. Osnovna zamisel je v tem, da uporabniku poenostavijo nakup in namestitev programov na osebni računalnik, kar se je pri mobilnih trgovinah izkazalo za odlično potezo. Zdi se, da se s to novostjo prodaja prek drugih prodajnih kanalov pozdravlja, Apple pa na ta račun še večji del pogače zadrži zase.

Mission Control pa je orodje, s katerim lahko vidimo vse odprte programe, porazdeljene v gruče. Z njim bodo združili dosedanja orodja Expose, Dashboard in Spaces. Najbolj bodo tega novega načina za preklop med programi veseli tisti, ki imajo naenkrat odprtih veliko oken. Zanimivo je tudi, da sistem na poseben način prikazuje celozaslonske programe, med katerimi se prav tako lahko sprehajamo. Ni pa še povsem jasno, kaj bo po uvedbi Mission Controla Apple naredil z obstoječimi orodji, predvsem z orodjarno Dock in funkcijo Command-Tab.

Mac OS App Store približuje uporabniško izkušno z mobilnih naprav na namizje.

To so na kratko značilnosti v razvojni različici Mac OS X 10.7, ki jo je Apple razdelil med razvijalce, vendar v resnici ne vsebuje vsega, kar bo na voljo v končni različici. Zelo verjetno je, da bo Apple v novi operacijski sistem vgradil še številne druge novosti, najbrž nekatere zelo pomembne.

Na novi Mac OS X bi lahko gledali tudi kot na izboljšavo dosedanje različice 10.6, Snow Leopard. Vprašanje pa je, ali ne bo morda celo zadnja iz dolgega zaporedja. Če pogledamo delovna imena dosedanjih različic, bomo opazili, da jih je Apple vedno poimenoval po mačkah, prihajajoči Lev (Lion) pa je nedvomno najmogočnejša v živalskem kraljestvu. Kaj bi lahko bilo še nad tem? Nekateri menijo, da Mac OS XI (11) ne bomo nikoli dočakali, temveč se bo v naslednjih dveh do treh letih Apple odločil razvijati le en operacijski sistem za celotno paleto namiznih računalnikov in mobilnih naprav. Ta hip se zdi to še morda preveč predrzna napoved, vendar ne nemogoča. Nekateri so mi pravzaprav že dali neuradno ime: MiOS (Mac iOS).

Google Chrome OS

Ko je Google leta 2009 prvič javno omenil projekt z imenom Chrome OS, je zadeva privržence podjetja navdušila in hkrati zmedla. Google namreč razvija tudi drugi, precej bolj znan operacijski sistem za mobilne naprave z imenom Android, zato še danes ni najbolj jasno, kakšna je točna strategija podjetja glede Chrome OS. Začetno zamisel je mogoče zapisati v enem stavku. Chrome OS je tisti kos operacijskega sistema, ki je minimalno potreben zato, da lahko na njem poganjamo spletni brskalnik Chrome in z njim spletne programe in storitve, tudi tiste, ki jih ponuja Google.

Za osnovo so vzeli kar jedro Linuxa, ki pa so mu dodali le del knjižnic in podsistemov, ki jih najdemo v tipičnih distribucijah Linuxa. Večinoma so krajevni programi uporabljeni le tam, kjer je povsem nujno. Eden takih primerov je večpredstavni predvajalnik glasbe in video posnetkov, ki seveda izkorišča zmožnosti krajevne strojne opreme. Večina programov se bo izvajala na oddaljenih strežnikih in bo Chrome OS uporabljala le za prikaz rezultatov. Kjer se le da, so uporabili spletne storitve, tudi tam, kjer jih morda ne bi pričakovali. Namesto gonilnikov za tiskalnike, nečesa, kar smo bili vselej vajeni nameščati lokalno, bo Chrome OS uporabljal sistem Google Cloud Print, ki omogoča tiskanje iz spletnih storitev neposredno na omrežno priključene tiskalnike. Hewlett-Packard je tovrstne tiskalnike že predstavil.

Chrome OS je po videzu težko ločiti od brskalnika na drugih današnjih operacijskih sistemih.

Tak pristop spletne usmerjenosti ima svoje prednosti in slabosti. Ker je operacijski sistem na tak način sila preprost, Google obljublja zelo hiter zagonski čas, ki menda ne bo nikoli zahteval več kot 10 sekund, tudi iz stanja popolnega mirovanja. Spletna zasnova programov pomeni tudi to, da bodo uporabniki vselej imeli enako izkušnjo, programe in podatke, ne glede na računalnik, ki ga bodo trenutno uporabljali. S Chrome OS gre tudi v zgodovino pojem nameščanja in kasnejšega posodabljanja programov. Končni uporabnik naj bi vselej imel na voljo zadnjo različico kode, ki je na voljo.

Tak način delovanja obenem pomeni, da za uporabno delovanje potrebujemo internetno povezavo. Brez tega je Chrome OS docela invalid. Google sicer predvideva uporabo manjšega delovnega pomnilnika za lokalno hrambo nastavitev in dokumentov, vendar zgolj kot medpomnilnik za hitrejšo rabo spletnih storitev. Jutri morda tudi zato, da lahko določene programe (omejen nabor) izvajamo tudi zgolj lokalno.

Kljub temu da se večina programov izvaja prek spletnih strežnikov, pri Googlu niso zapostavili področja varnosti. Vsaka spletna aplikacija bo na Chrome OSu delovala v svojem peskovniku, Google pa naj bi vgradil tudi mehanizme (težko bi jim rekli prav protivirusni programi) za zaščito pred škodljivo kodo iz interneta. Pomemben del te zgodbe je šifriranje podatkov na vseh ravneh, tudi z lokalno hranjenim medpomnilnikom.

Odziv javnost in razvijalcev na Chrome OS je bil izjemen. Google je kvalificiranim razvijalcem razdelil posebej prirejene prenosnike CR-48, katerih zaloga pa je hitro pošla in za zdaj ne kaže, da bi Google povečal kvoto. Po sedanjih podatkih naj bi Chrome OS izšel predvidoma nekje jeseni. Med tem Google pridno zbira podpornike med izdelovalci strojne opreme. Med prvimi, ki so svoje sisteme že napovedali, sta Asus in Sony. Chrome OS bo vsaj v prvi inkarnaciji namenjen pretežno računalnikom, ki jim pri Googlu pravijo "sekundarne" naprave, kot so netbooki. Na namiznem računalniku in prenosniku bo sicer delovala, vendar jih izdelovalci menda ne bodo ponujali. Zato pa so vse bolj pogosta namigovanja, da bo Google Chrome OS ponudil tudi na tabličnih računalnikih. Kako se bo to poznalo na prodaji Androida v isti hiši, za zdaj še ni jasno. Jasno pa je nekaj - Google je s Chrome OS in Androidom resen tekmec tudi na področju operacijskih sistemov.

Linux

Težko je verjeti, a Linux je ravno nedavno praznoval že 20 let obstoja. Operacijski sistem, ki je najbolj znan predstavnik odprtokodnih izdelkov, je danes prisoten marsikje in v številnih različicah. Zato je toliko večji paradoks, da je prav namizje osebnih računalnikov tisto, kjer je Linux do danes najmanj uspel. To priznava tudi Jim Zemlin, sicer direktor fundacije Linux Foundation, ki sicer rad poudari, da je zato Linux prehitel Microsoftova okolja na področju strežnikov in zlasti pri mobilnih napravah.

O prihodnosti Linuxa ne gre dvomiti, prav tako ne o nenehnem razvoju, za katerega najbrž danes skrbi številčnejša skupnost kot v primeru drugih operacijskih sistemov. Ko govorimo o nadaljnjem razvoju, bi se lahko osredotočili na jedro ali druge posamične dele, čeprav so celovite distribucije tisto, kar bo v praksi videla in uporabljala večina uporabnikov. Število različnih distribucij presega okvirje tega članka, zato bomo razvojne korake ponazorili na primeru ta hip morda najbolj priljubljenega na namizju: Ubuntu Linuxa.

Družba Canonical skrbi, da je namizna različica redno posodobljena z najnovejšimi dosežki, nove različice pa prihajajo najmanj enkrat na leto. Trenutno veljavna različica 10.10, ki ponuja predvsem veliko izboljšav v uporabniškem vmesniku, orodjih za nameščanje aplikacij in možnostih za povezavo s storitvami v oblaku. V duhu današnjega časa je 10.10 prinesel tudi podporo zaslonom z večkratnim dotikom, tako da je zanimiv za hibridne prenosnike in potencialno celo tablične računalnike.

Pri Ubuntu Linux 11.04 bo preprostejši vmesnik Unity postal privzeto okolje.

Natty Narwhal prinaša posodobljeno spletno trgovino z ocenami.

Pri namizni različici so precej predelali Software Center, ki omogoča boljši nadzor in hitrejšo namestitev priljubljenih programov. Seveda so vgrajene tudi najnovejše različice priljubljenih odprtokodnih programov. Marsikomu bo zelo pomembno, da ponuja novi Ubuntu še krajši zagonski čas in nove možnosti pri namestitvi in zagonu sistema. Izboljšani so tudi gonilniki, dobrodošla je vključitev odprtokodnih gonilnikov družbe Nvidia. Srečali bom tudi novo jedro, izboljšano orodje za delo s fotografijami ter prenovljeni predvajalnik večpredstavnih vsebin.

Naslednja novost so izboljšave v spletni storitvi Ubuntu One, s katero uporabniki dobijo 2 GB pomnilniškega prostora v spletu (za plačilo seveda po potrebi tudi več). Tu so izboljšali algoritme za sinhronizacijo datotek, pohitrili prenos podatkov in dodali nove zmožnosti za varnostno kopiranje podatkov. Dodana je možnost izmenjave podatkov z drugimi platformami, kot so Windows, Google Android in Apple iOS.

Ubuntujev najpomembnejši projekt ta hip je verjetno integracija novega uporabniškega vmesnika Unity. Že nekaj časa je znano, da bo že v kratkem na voljo naslednja različica Ubuntu Linuxa, in sicer z oznako 11.04 in delovnim imenom Natty Narwhal. V tej različici bo Unity povsem nadomestil Gnome kot privzeti uporabniški vmesnik, ki je bil doslej namenjen le netbookom. Podobnost s podobno strategijo "lažjih" uporabniških vmesnikov, ki jo je ubral Apple z novim Mac OS X Lion, je zgolj naključna. Ali pač?

Natty Narwhal bo Unity ponudil uporabnikom z dovolj zmogljivo strojno opremo, saj zaradi naprednih učinkov in animacij zahteva uporabo grafične kartice s strojnim pospeševanjem v treh razsežnostih. Drugi naj bi za rezervo še vedno imeli na voljo Gnome. Gre za dokaj drzno potezo, ki pa utegne dolgoročno omogočiti še večjo priljubljenost kot doslej.

Med napovedanimi novostmi v Unityju za Ubuntu 11.04 najdemo še spremenjeno upravljanje datotek in map, tako da bodo uporabniki lahko na stranski plošči ustvarjali lastna "mesta", z ogrodjem uTouch pa bodo podprti tudi zasloni na večkratni dotik. Obetajo se tudi spremembe v položaju vrstic stanja, ki bodo privzeto nameščene na levi strani, drugače, kot smo vajeni danes.