Optika za 21. ali 20. stoletje?

Potem ko je telekomunikacijski operater T-2 že leta 2005 začel postavljati lastno optično omrežje, se je lani pomladi "zbudil" tudi "T-1" oziroma Telekom Slovenije in se lotil izgradnje optičnega omrežja, ki naj bi počasi nadomestilo klasično telefonsko omrežje bakrenih paric. Do danes je Telekom zgradil kakih 60.000 priključkov, a je nanje dejansko priključil največ 5000 naročnikov. Vendar pa je Telekomovo optično omrežje FTTH posebnost, saj je hibridno, sestavljeno iz optičnih vlaken, ki prenašajo digitalne signale, in iz optičnih vlaken, ki prenašajo analogne signale. To ves projekt izgradnje optike precej zaplete in bistveno podraži.

Po svetu sicer poznamo hibridna analogno digitalna omrežja kabelskih operaterjev, ki so že zdavnaj zgradili analogna omrežja koaksialnih kablov, v novejšem času pa so vzporedno začeli graditi še digitalno optično omrežje, v katero bodo postopoma prenesli digitalizirani analogni promet (in dodali še druge digitalne storitve - internet, telefonijo, video na zahtevo in podobno). Telekom Slovenije pa enako hibridno omrežje gradi "iz ničle" na optičnem omrežju, tako da od dveh optičnih vlaken, ki jih pripelje do naročnika, eno vlakno uporabi za digitalni promet (internet, internetno telefonijo in internetno televizijo), drugo vlakno pa za analogni promet (kabelsko televizijo in analogno telefonijo). Telekomunikacijski operater T-2, ki gradi lastno optično omrežje, vsakega naročnika prav tako priključi na dve optični vlakni, vendar po obeh poteka digitalni promet; po enem vlaknu promet proti naročniku ("download") in po drugem promet od naročnika ("upload"). Takšna zasnova je tudi najbolj logična, najcenejša in najbolj zanesljiva. Za sam Telekom je izgradnja optičnega omrežja veliko lažja kot za T-2, saj ima večinoma že skopane jaške in mora samo še napeljati vode, T-2 pa mora tudi kopati jarke. Prednost, ki jo ima Telekom pri napeljavi optičnih vlaken, pa potem zapravi z dodatnimi zapleti in stroški z vzpostavitvijo hibridnega omrežja.

Načrti in izvedba

Telekom Slovenije je v letnem poročilu 2006 zapisal, da bo leta 2007 vključil v promet do 50.000 optičnih priključkov, za to pa je nameraval porabiti 50-60 milijonov evrov, ki jih je dobil kot posojilo Evropske investicijske banke. Izgradnja enega priključka FTTH Telekom tako stane okrog tisoč evrov. Iz letnega poročila 2007 je razvidno, da je bilo zgrajenih samo 41.000 optičnih priključkov, ni pa podatka, koliko od teh priključkov je bilo dejansko tudi vključenih v promet, torej koliko je bilo priključenih naročnikov. Na izrecno vprašanje o številu priključenih uporabnikov nam v Telekomu niso hoteli odgovoriti. Iz letnega poročila APEKa je razvidno, da je bilo konec leta 2007 vseh uporabnikov v optičnem omrežju (torej pri Telekomu in pri T-2) okrog enajst tisoč. Ker je T-2 začel graditi optično omrežje dve leti pred Telekomom, lahko v grobem ocenimo, da je imel Telekom konec leta 2007 okrog 3000-4000 in T-2 okrog 7000-8000 uporabnikov FTTH. To pomeni, da je bila Telekomova izvedba v primerjavi z načrti bolj skromna, manj kot desetodstotna. Preseneča, da Telekomovi nadzorniki zaradi slabe izvedbe tako pomembnega (in močno oglaševanega) projekta niso poklicali na odgovornost predsednika in podpredsednika uprave družbe.

Telekom kabelski ponudnik (KKS)

Telekom je eden izmed številnih ponudikov kabelske televizije (CATV) v Sloveniji (a za to ve le malokdo) in je imel še konec lanskega leta okrog 5600 uporabnikov; ponuja jim 77 televizijskih in 29 radijskih programov. Na izrecno vprašanje, kdaj je Telekom Slovenije postal kabelski operater in kako je prišlo do tega (ali je zgradil omrežje sam ali je kupil kakega operaterja), nam v Telekomu niso odgovorili. Telekom, ki ponuja kabelske priključke na širših območjih Ljubljane, Maribora, Kranja in Idrije, je postal kabelski ponudnik leta 2003 na pobudo Mirana Krambergerja, ki je bil takrat direktor SIOLa in je skušal vzpostaviti resno konkurenco dejansko monopolnim kabelskim operaterjem. Vendar pa v letnih poročilih Telekoma ni bilo nikoli omembe načrtov o izgradnji kabelskega omrežja. V letnem poročilu 2003 piše, da je bilo tistega leta zgrajenih 1797 priključkov KKS. Mimogrede, konec istega leta je SIOL začel poskusno ponujati internetno televizijo IPTV. V letnem poročilu 2006 pa piše, da je bilo v zadnjih dveh letih prodanih 3670 kabelskih priključkov in da ne bo več nadaljnje izgradnje omrežja KKS. Lani jeseni je Telekom kabelsko ponudbo umaknil iz uradne ponudbe in zdaj tako rekoč enak paket televizijskih programov ponuja prek optičnega omrežja.

Hibridni naročniki na FTTH

Iz Telekomove ponudbe je razvidno, da lahko naročnik, ki je priključen v Telekomovo optično omrežje, izbira med 15 različnimi paketi storitev in med tremi različnimi paketi televizijskih programov. Lahko izbere storitve samo na digitalnem optičnem priključku, na katerem dobi običajen SIOLov "triple-play" (in njegove izpeljanke) iz SIOLove širokopasovne ponudbe, ali samo na analognem optičnem priključku, pri čemer dobi kabelsko televizijo (KKS). V Telekomu pravijo, da lahko naročnik na analognem priključku izbere še analogno telefonijo (PSTN), čeprav ta možnost ni izrecno zapisana v ponudbi. Naročnik pa se lahko odloči tudi za hibridno ponudbo in potem za vsako optično vlakno potrebuje posebno terminalno napravo, tako imenovani CPE (Customer Premises Equipment). Na digitalnem CPE lahko priključi do štiri računalnike, do dva telefona VOIP in do dva televizorja (za vsakega bo moral kupiti svoj vmesnik - set top box), poleg tega pa še privesek ("dongle") za brezžično krajevno omrežje, na analognem pa lahko prek koaksialnega kabla priključi poljubno število televizijskih aparatov in prek bakrene parice poljubno število klasičnih telefonskih aparatov. Obe terminalni napravi se lahko povežeta, tako da zadostuje en sam napajalnik (kot je razvidno iz fotografije).

Konkurenčna prednost ali kamen za vratom?

V Telekomu menijo, da je kombinacija CATV in IPTV prek optičnega omrežja Telekomova konkurenčna prednost v stanovanjih in hišah z večjim številom televizijskih aparatov. Tipična sestava v taki hiši naj bi bil IPTV na glavnem televizorju, npr. v dnevni sobi, in CATV na vseh drugih televizorjih v hiši. Na televizorju v dnevni sobi tako družina uporablja vse prednosti IP televizije (bogata programska shema, video na zahtevo, igre, elektronski programski vodič, HD slika ...), vsi drugi televizorji v hiši pa se prek že nameščene koaksialne napeljave neposredno priključijo na CATV na modem. Odpade nakup dodatnih dragih STB, izdelava nove napeljave do vsakega televizorja, hkrati pa lahko naročnik uporablja prednosti kabelske televizije (možnost snemanja ene oddaje na snemalniku DVD in hkratnega gledanja druge oddaje na televizorju, koriščenje funkcije slika v sliki, enostavnejša uporaba z enim daljinskim upravljalnikom ...).

Miran Kramberger, ki svoje zamisli, ki jih ni mogel uresničiti v Telekomu, zdaj posreduje konkurenčnemu operaterju T-2, pravi, da ne more razumeti, zakaj se je Telekom odločil za izgradnjo hibridnega optičnega omrežja. Razlago Telekoma, da pomeni hibridno omrežje konkurenčno prednost, je označil za naravnost smešno. Res ni jasno, zakaj se Telekom trudi prek optičnega omrežja hkrati prenašati vseh sto ali več televizijskih programov iz svoje ponudbe v analogni tehniki, zato da bodo lahko naročniki hkrati izbrali, recimo, največ tri ali štiri programe (če sploh imajo doma toliko televizorjev). Priključki v optičnem omrežju (100 Mb/s) namreč omogočajo hkratni prenos dovolj velikega števila televizijskih kanalov v digitalni tehniki (en običajni kanal zavzame od 2 do 5 Mb/s, HD kanal pa od 10 do 12 Mb/s), tako da tudi ni jasno, zakaj Telekom omejuje sprejem samo na dva hkratna kanala.

Zakaj, oj, le zakaj?

Medtem ko kabelski operaterji že gradijo digitalna optična omrežja, da bodo lahko konkurirali telekomunikacijskim operaterjem, Telekom Slovenije gradi hibridno (analogno digitalno) optično omrežje, da bo lahko konkuriral kabelskim operaterjem. Zakaj je Telekom tako zapletel izgradnjo optičnega omrežja, ni jasno. Je bila to zamisel dobaviteljev, za katere pravijo, da krojijo poslovno politiko Telekoma Slovenije? V Telekomu se je že dogajalo, da se je vodstvo odločalo drugače kot strokovne službe. Tako je na primer leta 2005 Telekom kupoval opremo za širokopasovni dostop (DSLAM), za katero je Telekomova lastna strokovna komisija (sicer šele po opravljenem izboru) ugotovila, da ne izpolnjuje pričakovanj, ker ne omogoča storitve "triple-play". Tudi prisilna prodaja priključkov ISDN skupaj s priključki ADSL je dejansko zavirala Telekomov razvoj. Kot posredni solastniki (po neuspeli privatizaciji še vedno državnega) Telekoma se čudimo, kako je vodstvo Telekoma lahko prepričalo svoje nadzornike, med katerimi so tudi tehnično izobraženi člani, da je bila odločitev za hibridno optično omrežje pravilna, in lahko samo upamo, da ga bodo uporabniki res prepoznali kot Telekomovo konkurenčno prednost. Če je prihodnost res digitalna, čemu potem vztrajanje pri analogni tehniki iz preteklosti in čemu zapravljanje denarja za vrnitev komunikacij v 20. stoletje?

Televizija visoke ločljivosti (HDTV)

SIOL je ob svetovnem nogometnem prvenstvu pred dvema letoma na izbranih lokacijah po Sloveniji demonstriral televizijo visoke (raz)ločljivosti (HDTV) prek širokopasovnih priključkov ADSL in še za isto leto napovedoval komercialno ponudbo televizije visoke ločljivosti. Zaradi tehničnih težav, premajhne prepustnosti in zanesljivosti Telekomovega omrežja ADSL se je moral SIOL tem načrtom odpovedati, tako da dve leti zatem ponuja televizijo visoke ločljivosti samo prek optičnih priključkov. Trenutno je v ponudbi en sam testni program HD (Melody Zen), o prihodnjih načrtih pa ni še nič znanega - Telekom se izgovarja na zelo skromno ponudbo HD vsebin. Ljubiteljem televizije HD ostane (poleg satelitskega sprejemnika) samo ponudnik T-2 z dvema programoma, pri čemer je za res dober program Discovery HD treba doplačati. Telekomove težave z internetno televizijo potrujejo naše ugotovitve o tehnološkem zaostajanju podjetja v članku "Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce?" (november 2007).

Programska zmeda

Telekom trenutno ponuja štiri različne pakete televizijskih in radijskih programov;

analogni kabelski paket prek delujočega kabelskega omrežja (CATV), v katerem je 70 televizijskih in 24 radijskih programov;

analogni paket prek analognega optičnega priključka, v katerem je 77 televizijskih in 29 radijskih programov;

digitalni paket prek vmesnika SIOL TV prek širokopasovnega (ADSL) priključka ali prek digitalnega optičnega priključka, v katerem je 113 televizijskih in 17 radijskih programov. V tem paketu ni možna televizija HD;

digitalni paket prek vmesnika SIOL TV Plus prek širokopasovnega (ADSL) priključka ali prek digitalnega optičnega priključka, v katerem je trenutno 121 televizijskih in 17 radijskih programov.

V tem paketu je tudi HD program Melody Zen, a samo prek optičnega priključka.

V vseh štirih paketih so posamezni programi na različnih mestih, tako da bo prehajanje med različnimi paketi pri uporabnikih povzročilo nekaj zmede.

Hibridno optično omrežje ni prednost, temveč slabost. Ne razumem, zakaj so se v Telekomu odločili zanj. (Miran Kramberger)

Kombinacija CATV in IPTV je konkurenčna prednost Telekoma v stanovanjih in hišah z večjim številom televizijskih aparatov. (Telekom)

Medtem ko kabelski operaterji že gradijo digitalna optična omrežja, da bodo lahko konkurirali telekomunikacijskih operaterjem, Telekom Slovenije gradi analogno optično omrežje, da bo lahko konkuriral kabelskim operaterjem?